Page 95 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 95
Rezultati osrednje empirične raziskave 95
Povezanost učinkovitosti s prvo trditvijo snovanja »Pri snovanju
sprememb temeljnega procesa upoštevamo poslovno strategijo podjetja«
lahko utemeljimo s tem, da je izvajanje strategije podjetja na operativni
ravni (kamor spadajo tudi procesi) povezano z jasno določenimi cilji po-
slovanja, ki so številčno opredeljeni in imajo lastnosti S. M. A. R. T. (so
specifični, merljivi, atraktivni, realni, časovno opredeljeni).
Bolj ko v snovanju sprememb temeljnih procesov upoštevamo pred-
hodno definirane cilje poslovanja in strategije za dosego teh ciljev, na-
tančneje bomo opredelili tudi merila za spremljanje učinkovitosti dose-
ganja teh ciljev in v sklopu tega poudarjali tudi učinkovitost procesov.
Povezanost prve trditve načrtovanja in druge trditve snovanja, ki se glasi
»Pri snovanju sprememb temeljnega procesa smo usmerjeni v rast in ra-
zvoj podjetja na dolgi rok«, je prav tako smiselna. Učinkovitost notranjih
procesov je povezana s stroškovno učinkovitostjo podjetja navznoter, kar
se odraža na cenovni konkurenčnosti podjetja navzven, na trgu. Izvaja-
ti procese na pravi način (učinkovito) je pogoj za konkurenčnost podje-
tja, ki se kaže na trgu na dolgi rok. Povezanost prve trditve načrtovanja
in tretje trditve snovanja, ki se glasi »Pri snovanju sprememb temeljne-
ga procesa vključujemo vplivne udeležence«, lahko utemeljimo s tem, da
učinkovitosti procesov ne moremo doseči brez vključevanja vplivnih ude-
ležencev. Mednje prištevamo management, zaposlene (izvajalce procesov,
vodje, skrbnike), ki procese dobro poznajo, in tudi dobavitelje, na kate-
re so npr. v proizvodnih podjetjih vezane dobave materialov, polizdel-
kov, skratka, virov, ki jih pridobivamo od dobaviteljev in drugih zunanjih
partn erjev. Spremembe (optimizacije, nadgradnje, inovacije) procesov v
podjetjih nam omogočajo zunanji partnerji (dobavitelji, zunanji izvajal-
ci). V kolikšni meri je ta podpora ključna za podjetje, je odvisno od tega,
kje v oskrbni verigi se podjetje nahaja, kakšno pozicijo ima na trgu (vod-
ja, tekmec, sledilec, nišni ponudnik) in kako pomemben vir inovativnih
rešitev za naše podjetje omogočajo zunanji partnerji (dobavitelji, zunanji
izvajalci). Povezanost prve trditve načrtovanja in četrte trditve snovanja,
ki se glasi »Pri snovanju sprememb temeljnega procesa smo usmerjeni v
vrednost za kupca«, lahko utemeljimo s tem, da mora vse, kar počnemo
v podjetju (v procesih), ustvarjati vrednost za kupca, saj so vsi izdelki/sto-
ritve namenjeni njemu. Če npr. učinkovitosti v procesih ne merimo, je
ne moremo niti upravljati (managirati), posledično procesov ne moremo
izboljševati, ne opredeliti novih ciljev ter s tem v povezavi ustvariti no-
vih vrednosti za kupce. Vrednost za kupca lahko razumemo kot razmer-
je med koristmi za kupca (števec) in npr. stroški zanj (ob nakupu izdel-
ka/storitve) ter negativnimi efekti (stroški ob uporabi izdelka/koriščenju
storitev) v imenovalcu. Stroški so povezani z učinkovitostjo procesov, kar
je treba načrtovati (instrumentalni vidik).
Povezanost učinkovitosti s prvo trditvijo snovanja »Pri snovanju
sprememb temeljnega procesa upoštevamo poslovno strategijo podjetja«
lahko utemeljimo s tem, da je izvajanje strategije podjetja na operativni
ravni (kamor spadajo tudi procesi) povezano z jasno določenimi cilji po-
slovanja, ki so številčno opredeljeni in imajo lastnosti S. M. A. R. T. (so
specifični, merljivi, atraktivni, realni, časovno opredeljeni).
Bolj ko v snovanju sprememb temeljnih procesov upoštevamo pred-
hodno definirane cilje poslovanja in strategije za dosego teh ciljev, na-
tančneje bomo opredelili tudi merila za spremljanje učinkovitosti dose-
ganja teh ciljev in v sklopu tega poudarjali tudi učinkovitost procesov.
Povezanost prve trditve načrtovanja in druge trditve snovanja, ki se glasi
»Pri snovanju sprememb temeljnega procesa smo usmerjeni v rast in ra-
zvoj podjetja na dolgi rok«, je prav tako smiselna. Učinkovitost notranjih
procesov je povezana s stroškovno učinkovitostjo podjetja navznoter, kar
se odraža na cenovni konkurenčnosti podjetja navzven, na trgu. Izvaja-
ti procese na pravi način (učinkovito) je pogoj za konkurenčnost podje-
tja, ki se kaže na trgu na dolgi rok. Povezanost prve trditve načrtovanja
in tretje trditve snovanja, ki se glasi »Pri snovanju sprememb temeljne-
ga procesa vključujemo vplivne udeležence«, lahko utemeljimo s tem, da
učinkovitosti procesov ne moremo doseči brez vključevanja vplivnih ude-
ležencev. Mednje prištevamo management, zaposlene (izvajalce procesov,
vodje, skrbnike), ki procese dobro poznajo, in tudi dobavitelje, na kate-
re so npr. v proizvodnih podjetjih vezane dobave materialov, polizdel-
kov, skratka, virov, ki jih pridobivamo od dobaviteljev in drugih zunanjih
partn erjev. Spremembe (optimizacije, nadgradnje, inovacije) procesov v
podjetjih nam omogočajo zunanji partnerji (dobavitelji, zunanji izvajal-
ci). V kolikšni meri je ta podpora ključna za podjetje, je odvisno od tega,
kje v oskrbni verigi se podjetje nahaja, kakšno pozicijo ima na trgu (vod-
ja, tekmec, sledilec, nišni ponudnik) in kako pomemben vir inovativnih
rešitev za naše podjetje omogočajo zunanji partnerji (dobavitelji, zunanji
izvajalci). Povezanost prve trditve načrtovanja in četrte trditve snovanja,
ki se glasi »Pri snovanju sprememb temeljnega procesa smo usmerjeni v
vrednost za kupca«, lahko utemeljimo s tem, da mora vse, kar počnemo
v podjetju (v procesih), ustvarjati vrednost za kupca, saj so vsi izdelki/sto-
ritve namenjeni njemu. Če npr. učinkovitosti v procesih ne merimo, je
ne moremo niti upravljati (managirati), posledično procesov ne moremo
izboljševati, ne opredeliti novih ciljev ter s tem v povezavi ustvariti no-
vih vrednosti za kupce. Vrednost za kupca lahko razumemo kot razmer-
je med koristmi za kupca (števec) in npr. stroški zanj (ob nakupu izdel-
ka/storitve) ter negativnimi efekti (stroški ob uporabi izdelka/koriščenju
storitev) v imenovalcu. Stroški so povezani z učinkovitostjo procesov, kar
je treba načrtovati (instrumentalni vidik).
