Page 91 - Gošnik, Dušan. 2019. Management temeljnih procesov: instrumentalni in interesni vpliv na uspešnost podjetij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 91
Rezultati osrednje empirične raziskave 91
vanje na spremembe, pri urejanju pa so v povprečju najvišjo oceno (3,42)
dodelili trditvi, da so odnosi med udeleženci pri spremembah temeljne-
ga procesa natančno formalno določeni s predpisi in pravili. Najnižjo
povprečno oceno (2,51) ima trditev, da funkcijski oddelki in njihovi vod-
je omejujejo njihove možnosti pri spremembah temeljnega procesa. Pri
merjenju sprememb temeljnih procesov na podlagi prikazanih vrednosti
ugotavljamo, da so anketiranci v povprečju najvišjo oceno (2,63) dodelili
trditvi, da sodelavci (izvajalci procesov) pri uvajanju sprememb temeljne-
ga procesa ne soodločajo, najnižjo povprečno oceno (2,40) pa ima trditev,
da pri uvajanju sprememb v temeljni proces pogosto sledijo samo intere-
som lastnika in managerjev na kratek rok. Anketiranci so v povprečju
najvišjo oceno (4,50) dodelili trditvi, da uspešnost sprememb temeljne-
ga procesa presojajo skozi učenje, rast in razvoj podjetja (koristi na dolgi
rok), najnižjo povprečno oceno (4,17) pa ima trditev, da uspešnost spre-
memb temeljnega procesa presojajo skozi koristi za dolgoročno sodelo-
vanje z dobavitelji.
Rezultati ocen o uspešnosti anketiranih podjetij
V zadnjem delu empiričnega dela prehajamo na rezultate analize po-
datkov iz vprašalnika, ki se je nanašal na uspešnost podjetij. Uspešnost
podjetij v našem modelu povezav (slika 1) predstavlja odvisno spremen-
ljivko. Kot je razvidno iz predhodnih poglavij, smo predpostavili, da na
uspešnost podjetij vpliva dejavnik »management temeljnih procesov« s
področji »snovanje« in »načrtovanje«, »povezovanje« in »urejanje«,
»vodenje« in »poslovodenje«, »presojanje« in »merjenje«. Preverili
smo, kakšen vpliv ima posamezen dejavnik na uspešnost podjetja. Us-
pešnost smo v našem primeru merili na kompleksen način, kot so nam
narekovala spoznanja v teoretičnem delu. Podatke o uspešnosti podjetij
smo pridobili iz sekundarnih virov (GVIN). Zajeli smo časovno obdob-
je za tista leta, za katera so bili podatki na voljo v javno dostopnih ba-
zah (GVIN) za: finančno uspešnost podjetij (ROA, ROE), operativno
uspešnost podjetij (EVA) in bonitetno oceno podjetij (BON). Dodat-
no so anketiranci uspešnost svojega podjetja s pomočjo šeststopenjske
lestvice ocenili sami, in sicer glede na svojega glavnega tekmeca v pano-
gi (Priloga).
Iz preglednice 16 je razvidno, da največ anketirancev (35,0 %) uspeš-
nost podjetja glede na svojega glavnega tekmeca v panogi ocenjuje (preso-
ja) z oceno 4, najmanj anketirancev (1,8 %) pa z oceno 1, torej kot bistveno
manj uspešno v primerjavi z glavnim tekmecem (preglednica 16).
vanje na spremembe, pri urejanju pa so v povprečju najvišjo oceno (3,42)
dodelili trditvi, da so odnosi med udeleženci pri spremembah temeljne-
ga procesa natančno formalno določeni s predpisi in pravili. Najnižjo
povprečno oceno (2,51) ima trditev, da funkcijski oddelki in njihovi vod-
je omejujejo njihove možnosti pri spremembah temeljnega procesa. Pri
merjenju sprememb temeljnih procesov na podlagi prikazanih vrednosti
ugotavljamo, da so anketiranci v povprečju najvišjo oceno (2,63) dodelili
trditvi, da sodelavci (izvajalci procesov) pri uvajanju sprememb temeljne-
ga procesa ne soodločajo, najnižjo povprečno oceno (2,40) pa ima trditev,
da pri uvajanju sprememb v temeljni proces pogosto sledijo samo intere-
som lastnika in managerjev na kratek rok. Anketiranci so v povprečju
najvišjo oceno (4,50) dodelili trditvi, da uspešnost sprememb temeljne-
ga procesa presojajo skozi učenje, rast in razvoj podjetja (koristi na dolgi
rok), najnižjo povprečno oceno (4,17) pa ima trditev, da uspešnost spre-
memb temeljnega procesa presojajo skozi koristi za dolgoročno sodelo-
vanje z dobavitelji.
Rezultati ocen o uspešnosti anketiranih podjetij
V zadnjem delu empiričnega dela prehajamo na rezultate analize po-
datkov iz vprašalnika, ki se je nanašal na uspešnost podjetij. Uspešnost
podjetij v našem modelu povezav (slika 1) predstavlja odvisno spremen-
ljivko. Kot je razvidno iz predhodnih poglavij, smo predpostavili, da na
uspešnost podjetij vpliva dejavnik »management temeljnih procesov« s
področji »snovanje« in »načrtovanje«, »povezovanje« in »urejanje«,
»vodenje« in »poslovodenje«, »presojanje« in »merjenje«. Preverili
smo, kakšen vpliv ima posamezen dejavnik na uspešnost podjetja. Us-
pešnost smo v našem primeru merili na kompleksen način, kot so nam
narekovala spoznanja v teoretičnem delu. Podatke o uspešnosti podjetij
smo pridobili iz sekundarnih virov (GVIN). Zajeli smo časovno obdob-
je za tista leta, za katera so bili podatki na voljo v javno dostopnih ba-
zah (GVIN) za: finančno uspešnost podjetij (ROA, ROE), operativno
uspešnost podjetij (EVA) in bonitetno oceno podjetij (BON). Dodat-
no so anketiranci uspešnost svojega podjetja s pomočjo šeststopenjske
lestvice ocenili sami, in sicer glede na svojega glavnega tekmeca v pano-
gi (Priloga).
Iz preglednice 16 je razvidno, da največ anketirancev (35,0 %) uspeš-
nost podjetja glede na svojega glavnega tekmeca v panogi ocenjuje (preso-
ja) z oceno 4, najmanj anketirancev (1,8 %) pa z oceno 1, torej kot bistveno
manj uspešno v primerjavi z glavnim tekmecem (preglednica 16).
