Page 204 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 204
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
na tržaškem konservatoriju in kot izrazno sredstvo se pridruži dot-
lej čisto harmoničnemu stavku kontrapunkt.25
Iz tega Adamičevega tržaškega študija sta gotovo izšli dve deli: prva
je skladba Preludio di una commedia za veliki orkester, rokopis je v knji-
žnici tržaškega konservatorija, drugo delo, ki pa je, tako se zdi, izgubljeno,
je skupina štirih sonat za violino in klavir. Omenjata jih tako Škerjanc kot
Mantuani. Ta je leta 1928 ob skladateljevi 50. obletnici napisal, da je leta 1914
Adamič napisal štiri sonate za klavir, ki so prestale strog pregled Gialdina
Gialdinija, takratnega ravnatelja konservatorija, ta jih je uvrstil na program
javnih produkcij.26 Po pričevanjih se je Adamič vpisal v 4. letnik kompozi-
cije, študiral pa je z Antoniom Zampierijem, tako kot tudi Mirko Polič, kla-
vir pa je študiral pri Fabiu Riminiju.27
Slovenci so imeli v prostorih Narodnega doma glasbeno gledališče,
predvsem z operetnim repertoarjem, uprizarjali pa so tudi tako zahtevna
dela, kot so »Janko in Metka« Engelberta Humperdincka, »Nikola Šubić
Zrinski« Ivana Zajca, Parmovo »Ksenijo«, celo »Prodano nevesto« in »Ča-
rostrelca« Carla Marie von Webra. Eden od poznejših pomembnejših di-
rigentov jugoslovanskih odrov, rojenih v Trstu, Mirko Polič28 je v teh letih
veliko sodeloval z Leonom Dragutinovićem prav pri pripravah teh upri-
zoritev. Pred premiero opere »Madame Butterfly« jo je založnik tik pred
predstavo prepovedal, češ da se v italijanskem Trstu italijanske opere lahko
pojejo samo v italijanščini.29 Prvo poročilo o dogodku, ki ga je časnik Edi-
nost pozneje označil kot kulturni škandal, se je v javnosti pojavilo 5. okto-
bra 1913:
Opera je študirala in pripravila Puccinijevo »Madame Butter-
fly« (Die kleine Schmetterling; Metuljček) in jo je tudi popolnoma
naštudirala in pripravila za nocoj, da v njej predstavi občinstvu
25 Adolf Gröbming, »Spominu Emila Adamiča«, Naši zbori, št. 6 (1951): 21–22.
26 Obe skladbi naj bi doživeli praizvedbo na konservatoriju. Josip Mantuani, Emil Ada-
mič, prigodom pedesete godišnjice njegova narodjenja (s. l. n., 1928), 3.
27 Rojčev podatek, da se je učil klavir s Pio Rimini, ne drži, saj je edini Rimini v takrat-
nem učiteljskem zboru po imenu Fabio. Aleksander Rojc, Cultura musicale degli Slo-
veni a Trieste (Trst: ZTT, 1978), 49.
28 Skladatelj in dirigent Mirko Polič se je rodil 3. junija 1890 v Trstu, oče je bil doma iz
Karlobaga, mati pa je bila tržaška Slovenka. Leta 1908 je maturiral in se odpravil v
Prago študirat pravo, kmalu se je vrnil v Trst, kjer je leta 1913 končal šolanje na tr-
žaškem konservatoriju Verdi. Ob tem, da je vodil zbore, je leta 1911 postal kapelnik
Narodnega gledališča v Trstu.
29 O tem ni ostalo uradnih dokumentov, so pa časopisni članki v Edinosti.
202
na tržaškem konservatoriju in kot izrazno sredstvo se pridruži dot-
lej čisto harmoničnemu stavku kontrapunkt.25
Iz tega Adamičevega tržaškega študija sta gotovo izšli dve deli: prva
je skladba Preludio di una commedia za veliki orkester, rokopis je v knji-
žnici tržaškega konservatorija, drugo delo, ki pa je, tako se zdi, izgubljeno,
je skupina štirih sonat za violino in klavir. Omenjata jih tako Škerjanc kot
Mantuani. Ta je leta 1928 ob skladateljevi 50. obletnici napisal, da je leta 1914
Adamič napisal štiri sonate za klavir, ki so prestale strog pregled Gialdina
Gialdinija, takratnega ravnatelja konservatorija, ta jih je uvrstil na program
javnih produkcij.26 Po pričevanjih se je Adamič vpisal v 4. letnik kompozi-
cije, študiral pa je z Antoniom Zampierijem, tako kot tudi Mirko Polič, kla-
vir pa je študiral pri Fabiu Riminiju.27
Slovenci so imeli v prostorih Narodnega doma glasbeno gledališče,
predvsem z operetnim repertoarjem, uprizarjali pa so tudi tako zahtevna
dela, kot so »Janko in Metka« Engelberta Humperdincka, »Nikola Šubić
Zrinski« Ivana Zajca, Parmovo »Ksenijo«, celo »Prodano nevesto« in »Ča-
rostrelca« Carla Marie von Webra. Eden od poznejših pomembnejših di-
rigentov jugoslovanskih odrov, rojenih v Trstu, Mirko Polič28 je v teh letih
veliko sodeloval z Leonom Dragutinovićem prav pri pripravah teh upri-
zoritev. Pred premiero opere »Madame Butterfly« jo je založnik tik pred
predstavo prepovedal, češ da se v italijanskem Trstu italijanske opere lahko
pojejo samo v italijanščini.29 Prvo poročilo o dogodku, ki ga je časnik Edi-
nost pozneje označil kot kulturni škandal, se je v javnosti pojavilo 5. okto-
bra 1913:
Opera je študirala in pripravila Puccinijevo »Madame Butter-
fly« (Die kleine Schmetterling; Metuljček) in jo je tudi popolnoma
naštudirala in pripravila za nocoj, da v njej predstavi občinstvu
25 Adolf Gröbming, »Spominu Emila Adamiča«, Naši zbori, št. 6 (1951): 21–22.
26 Obe skladbi naj bi doživeli praizvedbo na konservatoriju. Josip Mantuani, Emil Ada-
mič, prigodom pedesete godišnjice njegova narodjenja (s. l. n., 1928), 3.
27 Rojčev podatek, da se je učil klavir s Pio Rimini, ne drži, saj je edini Rimini v takrat-
nem učiteljskem zboru po imenu Fabio. Aleksander Rojc, Cultura musicale degli Slo-
veni a Trieste (Trst: ZTT, 1978), 49.
28 Skladatelj in dirigent Mirko Polič se je rodil 3. junija 1890 v Trstu, oče je bil doma iz
Karlobaga, mati pa je bila tržaška Slovenka. Leta 1908 je maturiral in se odpravil v
Prago študirat pravo, kmalu se je vrnil v Trst, kjer je leta 1913 končal šolanje na tr-
žaškem konservatoriju Verdi. Ob tem, da je vodil zbore, je leta 1911 postal kapelnik
Narodnega gledališča v Trstu.
29 O tem ni ostalo uradnih dokumentov, so pa časopisni članki v Edinosti.
202
