Page 199 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 199
trst, gorica in istra: glasbena prepletanja
(1808–1873) in Francesco Sinico (1810–1865). Uspeh tega poučevanja je pri-
speval k temu, da se je projekt razširil tudi na druge osnovne šole. Pouk je
bil prvotno v nemščini in je polagoma prešel v italijanščino.
Med letoma 1849 in 1915 je delovala šola akademskega in cerkvenega
petja, ki jo je vodil Luigi Ricci (1805–1859). Leta 1858 so ustanovili glasbe-
no društvo, ki ga je vodil violinist Julius Heller (1839–1901), leta 1859 pa se
je društvo preimenovalo v Schillerverein. Isto leto je delovala pevska šola,
ki jo je vodil Francesco Giacomo Zingherle (1822–1901). Med letoma 1863 in
1869 je Luigi Vincenzo Sandri (o njem ni biografskih podatkov) vodil svo-
jo kompozicijsko šolo. Arturo Vram (1860–1938), ki je učil po Ševčíkovi vi-
olinski metodi, je od leta 1887 vodil glasbeni licej, ki je štel približno 100
učencev. V teh letih so bili dejavni še Antonio Rossetti s svojo šolo flavte,
Ernesto Luzzatto (1865–1939) in Emilio Russi (1876–1965), vsak s svojo kla-
virsko šolo. Leta 1924 je Franco Gulli (Fran Gulič) ustanovil Tržaško glas-
beno akademijo. Naj spomnimo, da je bil Franco Gulli tudi med ustanovni-
mi člani društva Zvezda v Kopru.
V Evropi in takratnem civiliziranem svetu je bil Trst napredno poli-
tično in kulturno ozaveščeno mesto. V mesto se ni priseljevala le nekvali-
ficirana delovna sila, temveč tudi intelektualci in umetniki. Za Trst se je
leta 1904 odločil James Joyce, štiri leta pozneje tudi sveže poročeni sloven-
ski skladatelj in publicist Emil Adamič z ženo. Skratka mesto, ki je bilo tak-
rat najpomembnejše avstro-ogrsko pristanišče, je cvetelo v gospodarskem
in kulturnem pogledu. Razvilo se je živahno glasbeno življenje z bogato
koncertno dejavnostjo solistov, dirigentov, instrumentalnih skupin, zbo-
rov, godb in telovadnih društev. Vsa ta združenja so bila za vse tri narodno-
stne skupine pomemben agregacijski dejavnik.
Veliko je zapisov o t. i. Musicieren, o glasbenih srečanjih, na katerih so
se ob profesionalcih izkazali tudi domači člani uglednih družin (npr. doma
pri Venezianijevih, tj. doma pri Italu Svevu, pri baronu Rodolfu Parisiju, pri
družinah Doria, Ralli, Hummel, Bazzoni, Glanzman, Brunner, Oblasser,
Pollitzer, Schott in Randegger). Italo Svevo in vsa njegova družina so doma
muzicirali ob prisotnosti prijateljev, med katerimi je bil občasno tudi James
Joyce. Italijanski filozof Gillo Dorfles se takole spominja:
Si vstopal v nekoliko temačni vhod, komplicirano razdeljen, v ka-
terem je bilo vedno polno plaščev in ogrinjal. Različna vrata so po-
tem vodila v številne majhne dvorane in v večje dvorane za spreje-
me. Cenen okus, ki je bil tako zelo tipično findesiklovsko avstrijski,
197
(1808–1873) in Francesco Sinico (1810–1865). Uspeh tega poučevanja je pri-
speval k temu, da se je projekt razširil tudi na druge osnovne šole. Pouk je
bil prvotno v nemščini in je polagoma prešel v italijanščino.
Med letoma 1849 in 1915 je delovala šola akademskega in cerkvenega
petja, ki jo je vodil Luigi Ricci (1805–1859). Leta 1858 so ustanovili glasbe-
no društvo, ki ga je vodil violinist Julius Heller (1839–1901), leta 1859 pa se
je društvo preimenovalo v Schillerverein. Isto leto je delovala pevska šola,
ki jo je vodil Francesco Giacomo Zingherle (1822–1901). Med letoma 1863 in
1869 je Luigi Vincenzo Sandri (o njem ni biografskih podatkov) vodil svo-
jo kompozicijsko šolo. Arturo Vram (1860–1938), ki je učil po Ševčíkovi vi-
olinski metodi, je od leta 1887 vodil glasbeni licej, ki je štel približno 100
učencev. V teh letih so bili dejavni še Antonio Rossetti s svojo šolo flavte,
Ernesto Luzzatto (1865–1939) in Emilio Russi (1876–1965), vsak s svojo kla-
virsko šolo. Leta 1924 je Franco Gulli (Fran Gulič) ustanovil Tržaško glas-
beno akademijo. Naj spomnimo, da je bil Franco Gulli tudi med ustanovni-
mi člani društva Zvezda v Kopru.
V Evropi in takratnem civiliziranem svetu je bil Trst napredno poli-
tično in kulturno ozaveščeno mesto. V mesto se ni priseljevala le nekvali-
ficirana delovna sila, temveč tudi intelektualci in umetniki. Za Trst se je
leta 1904 odločil James Joyce, štiri leta pozneje tudi sveže poročeni sloven-
ski skladatelj in publicist Emil Adamič z ženo. Skratka mesto, ki je bilo tak-
rat najpomembnejše avstro-ogrsko pristanišče, je cvetelo v gospodarskem
in kulturnem pogledu. Razvilo se je živahno glasbeno življenje z bogato
koncertno dejavnostjo solistov, dirigentov, instrumentalnih skupin, zbo-
rov, godb in telovadnih društev. Vsa ta združenja so bila za vse tri narodno-
stne skupine pomemben agregacijski dejavnik.
Veliko je zapisov o t. i. Musicieren, o glasbenih srečanjih, na katerih so
se ob profesionalcih izkazali tudi domači člani uglednih družin (npr. doma
pri Venezianijevih, tj. doma pri Italu Svevu, pri baronu Rodolfu Parisiju, pri
družinah Doria, Ralli, Hummel, Bazzoni, Glanzman, Brunner, Oblasser,
Pollitzer, Schott in Randegger). Italo Svevo in vsa njegova družina so doma
muzicirali ob prisotnosti prijateljev, med katerimi je bil občasno tudi James
Joyce. Italijanski filozof Gillo Dorfles se takole spominja:
Si vstopal v nekoliko temačni vhod, komplicirano razdeljen, v ka-
terem je bilo vedno polno plaščev in ogrinjal. Različna vrata so po-
tem vodila v številne majhne dvorane in v večje dvorane za spreje-
me. Cenen okus, ki je bil tako zelo tipično findesiklovsko avstrijski,
197
