Page 200 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 200
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
se je razlegal po tistih velikih dvoranah, v katerih je bilo svetlo in
impozantno pohištvo. Velik klavir je bil v glasbeni dvorani.17
Družinski člani so sprejemali goste v svojih sobah in se ločeno druži-
li, dokler jih ni s posebnim zvoncem sklicala gospa Olga, Svevova tašča, in
tako oznanila, da se začenja glasbeni del. V veliki sobi so igrali razni profe-
sionalci (predvsem priljubljena sta bila Cesare Barison (1887–1974) in Trža-
ški kvartet), takoj zatem pa so nastopali še družinski člani, med katerimi je
predvsem izstopal Bruno. Tudi Italo Svevo je večkrat nastopal kot druga vi-
olina v kvartetu, v katerem so sodelovali še Silvio Höberth (prva violina),
Lionello Levi (viola) in Oscar Danese (violončelo).18 Sporedi so bili precej
umirjeni: Schubert, Schumann, Wolf, vse seveda v nemščini za pevke, in še
veliko Mozarta, Beethovna in Brahmsa za pianiste in kvartet. Stalni gost je
bil Tržaški kvartet, tj. godalni kvartet Avgusta Jankovicha. Eden pomemb-
nejših glasbenikov tega obdobja je bil Avgust Jancovich (Jankovich, Ianco-
vich). Bil je nedvomno izjemen glasbenik, ki spada isto v glasbeno družino
kot pevki Mileva Pertot in pred kratkim preminula Nora Jancovich. Avgust
ali Augusto Jancovich se je rodil v Trstu 26. (ali 28.) februarja 1878, njegov
oče Stefano Jancovich je bil hornist, ki se je leta 1870 (ali 1871) v Trst prise-
lil iz Istanbula, da bi delal kot prvi rog tržaškega orkestra. Avgust je štu-
diral pri Albertu Castelliju (1851–1912) in začel nastopati že zelo zgodaj. V
prvih desetletjih 20. stoletja je bil nedvomno najboljši tržaški violinist, ki
je žel priznanja številnih skladateljev, med drugim pri Riccardu Zandona-
iu in Richardu Straussu. Ta je menda postavil kot pogoj za tržaško izvedbo
svojih Tod und Verklärung in Don Juan, da je orkester pripravil Jancovich.
Domnevamo, da je bil prva violina, ko je tržaškemu orkestru dirigiral Gu-
stav Mahler. Deloval je kot solist, predvsem pa v komornih zasedbah, kot
sta njegov Tržaški kvartet in duo s pianistom Eusebiem Currelichem. Kri-
tike opisujejo njegovo igranje kot toplo, domiselno, tehnično dovršeno. Po
prvi svetovni vojni je bil prva violina v tržaškem gledališču in pedagog na
tržaškem konservatoriju. Oktobra 1918 je nastopil kot Konzertmeister du-
najskega Konzertvereina. Njegov kvartet je nastal po zgledu Hellerjevega in
spodbudno vplival na razvoj mestnega življenja.
Med gosti Venezianijevih je bil tudi Edoardo Weiss, rojen kot meščan
Avstro-Ogrske, prvi, ki se je učil neposredno pri Freudu in ki je moral leta
1939 zaradi protijudovskih zakonov zapustiti Italijo. Leta 1931 je šel iz T rsta
17 Gillo Dorfles, »A Trieste è crollata una villa«, v La Letteratura, 27. 4. 1946.
18 Giuseppe Radole, Le scuole musicali a Trieste e il Conservatorio »G. Tartini« (Trst:
Edizioni Italo Svevo, 1988), 31.
198
se je razlegal po tistih velikih dvoranah, v katerih je bilo svetlo in
impozantno pohištvo. Velik klavir je bil v glasbeni dvorani.17
Družinski člani so sprejemali goste v svojih sobah in se ločeno druži-
li, dokler jih ni s posebnim zvoncem sklicala gospa Olga, Svevova tašča, in
tako oznanila, da se začenja glasbeni del. V veliki sobi so igrali razni profe-
sionalci (predvsem priljubljena sta bila Cesare Barison (1887–1974) in Trža-
ški kvartet), takoj zatem pa so nastopali še družinski člani, med katerimi je
predvsem izstopal Bruno. Tudi Italo Svevo je večkrat nastopal kot druga vi-
olina v kvartetu, v katerem so sodelovali še Silvio Höberth (prva violina),
Lionello Levi (viola) in Oscar Danese (violončelo).18 Sporedi so bili precej
umirjeni: Schubert, Schumann, Wolf, vse seveda v nemščini za pevke, in še
veliko Mozarta, Beethovna in Brahmsa za pianiste in kvartet. Stalni gost je
bil Tržaški kvartet, tj. godalni kvartet Avgusta Jankovicha. Eden pomemb-
nejših glasbenikov tega obdobja je bil Avgust Jancovich (Jankovich, Ianco-
vich). Bil je nedvomno izjemen glasbenik, ki spada isto v glasbeno družino
kot pevki Mileva Pertot in pred kratkim preminula Nora Jancovich. Avgust
ali Augusto Jancovich se je rodil v Trstu 26. (ali 28.) februarja 1878, njegov
oče Stefano Jancovich je bil hornist, ki se je leta 1870 (ali 1871) v Trst prise-
lil iz Istanbula, da bi delal kot prvi rog tržaškega orkestra. Avgust je štu-
diral pri Albertu Castelliju (1851–1912) in začel nastopati že zelo zgodaj. V
prvih desetletjih 20. stoletja je bil nedvomno najboljši tržaški violinist, ki
je žel priznanja številnih skladateljev, med drugim pri Riccardu Zandona-
iu in Richardu Straussu. Ta je menda postavil kot pogoj za tržaško izvedbo
svojih Tod und Verklärung in Don Juan, da je orkester pripravil Jancovich.
Domnevamo, da je bil prva violina, ko je tržaškemu orkestru dirigiral Gu-
stav Mahler. Deloval je kot solist, predvsem pa v komornih zasedbah, kot
sta njegov Tržaški kvartet in duo s pianistom Eusebiem Currelichem. Kri-
tike opisujejo njegovo igranje kot toplo, domiselno, tehnično dovršeno. Po
prvi svetovni vojni je bil prva violina v tržaškem gledališču in pedagog na
tržaškem konservatoriju. Oktobra 1918 je nastopil kot Konzertmeister du-
najskega Konzertvereina. Njegov kvartet je nastal po zgledu Hellerjevega in
spodbudno vplival na razvoj mestnega življenja.
Med gosti Venezianijevih je bil tudi Edoardo Weiss, rojen kot meščan
Avstro-Ogrske, prvi, ki se je učil neposredno pri Freudu in ki je moral leta
1939 zaradi protijudovskih zakonov zapustiti Italijo. Leta 1931 je šel iz T rsta
17 Gillo Dorfles, »A Trieste è crollata una villa«, v La Letteratura, 27. 4. 1946.
18 Giuseppe Radole, Le scuole musicali a Trieste e il Conservatorio »G. Tartini« (Trst:
Edizioni Italo Svevo, 1988), 31.
198
