Page 203 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 203
trst, gorica in istra: glasbena prepletanja
Mahkota, ki je prevzel vodstvo sokolovskega pevskega zbora in ga
tekom prvega leta razširil v mešani zbor.22
Ta podatek je potrdil tudi Fortunat Mikuletič, ki je zapisal, da
se je leta 1908 osnoval moški zbor pri tržaškem Sokolu pod vod-
stvom skladatelja Vasilija Mirka. Kmalu po prvem nastopu tega
zbora pa je moral Mirk, ki je bil še študent, oditi na svoje študije v
Gradec.23
29. oktobra 1909 se je občnega zbora Glasbene matice udeležil tudi Ma-
tej Hubad. V teh letih je bilo živahno in polno kulturnega vrenja tudi v slo-
venskih društvih. V tem mestu so zrastli glasbeniki, ki so prispevali po-
memben delež k razvoju slovenske in češke glasbe (tako npr. Mirko Polič in
Vasilij Mirk, Josip Mandić je po razpadu Avstro-Ogrske odšel na Češko). V
tako živo kulturno vrvenje se je Emil Adamič, ki se je tja priselil, vključil
brez velikih težav. Njegovo delovanje in njegovo poročanje za razne sloven-
ske revije sta pokrila Trst in njegovo predmestje, očitno mu številna pre-
mikanja po mestu in zunaj mesta niso delala velikih preglavic. Adamičeva
vdova je veliko let pozneje svojim vnukom pripovedovala, kako je bil tak-
rat Trst živo mesto številnih kultur, za mladi par polno izzivov.24 Posebno
poglavje Adamičevega tržaškega obdobja je učenje na tržaškem konserva-
toriju: tedaj so se na tržaški glasbeni šoli učili tudi Mirko Polič, Srečko Ku-
mar in Vasilij Mirk. Škerjanc je zapisal, da je Adamič v tržaški konservato-
rij vstopil 1. septembra 1911. Leta 1951 je njegov prijatelj in nekdanji kolega
Adolf Gröbming tako zapisal:
Prvi večji preokret v skladateljski tehniki kažejo njegove skladbe iz
tržaške dobe. V tržaško okolje se je uvedel z razposajenim Vasoval-
cem, ki ima prostejšo deklamacijo in večjo razgibanost v harmo-
niki in melodiki, kakor njegove prve skladbe. V drugih delih iz te
dobe (Ecce dolor, Kregata se baba in devojka, Bela breza, Mlad ju-
nak idr.) se pozna čimdalje bolj blagodejen vpliv njegovega študija
22 Vasilij Mirk, »Tržaška Glasbena Matica«, Zbori 5, št. 1 (1929): 4, http://www.dlib.
si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GC6ZUK5U.
23 Odvetnik Mikuletič (1888–1965) je bil podobno kot Mirk član Akademskega druš-
tva Balkan in ga je po drugi svetovni vojni poskušal znova obuditi. Ob petdesetletni-
ci društva je uredil, izdal in verjetno tudi sam napisal spominsko brošuro 50 let Slo-
venskega akademskega društva Balkan v Trstu (Trst, 1957). Po drugi svetovni vojni je
bil predsednik Glasbene matice.
24 Ustno pričevanje Adamičevega vnuka dr. Milana Orožna Adamiča (1946–2018),
Ljubljana, 20. 11. 2003.
201
Mahkota, ki je prevzel vodstvo sokolovskega pevskega zbora in ga
tekom prvega leta razširil v mešani zbor.22
Ta podatek je potrdil tudi Fortunat Mikuletič, ki je zapisal, da
se je leta 1908 osnoval moški zbor pri tržaškem Sokolu pod vod-
stvom skladatelja Vasilija Mirka. Kmalu po prvem nastopu tega
zbora pa je moral Mirk, ki je bil še študent, oditi na svoje študije v
Gradec.23
29. oktobra 1909 se je občnega zbora Glasbene matice udeležil tudi Ma-
tej Hubad. V teh letih je bilo živahno in polno kulturnega vrenja tudi v slo-
venskih društvih. V tem mestu so zrastli glasbeniki, ki so prispevali po-
memben delež k razvoju slovenske in češke glasbe (tako npr. Mirko Polič in
Vasilij Mirk, Josip Mandić je po razpadu Avstro-Ogrske odšel na Češko). V
tako živo kulturno vrvenje se je Emil Adamič, ki se je tja priselil, vključil
brez velikih težav. Njegovo delovanje in njegovo poročanje za razne sloven-
ske revije sta pokrila Trst in njegovo predmestje, očitno mu številna pre-
mikanja po mestu in zunaj mesta niso delala velikih preglavic. Adamičeva
vdova je veliko let pozneje svojim vnukom pripovedovala, kako je bil tak-
rat Trst živo mesto številnih kultur, za mladi par polno izzivov.24 Posebno
poglavje Adamičevega tržaškega obdobja je učenje na tržaškem konserva-
toriju: tedaj so se na tržaški glasbeni šoli učili tudi Mirko Polič, Srečko Ku-
mar in Vasilij Mirk. Škerjanc je zapisal, da je Adamič v tržaški konservato-
rij vstopil 1. septembra 1911. Leta 1951 je njegov prijatelj in nekdanji kolega
Adolf Gröbming tako zapisal:
Prvi večji preokret v skladateljski tehniki kažejo njegove skladbe iz
tržaške dobe. V tržaško okolje se je uvedel z razposajenim Vasoval-
cem, ki ima prostejšo deklamacijo in večjo razgibanost v harmo-
niki in melodiki, kakor njegove prve skladbe. V drugih delih iz te
dobe (Ecce dolor, Kregata se baba in devojka, Bela breza, Mlad ju-
nak idr.) se pozna čimdalje bolj blagodejen vpliv njegovega študija
22 Vasilij Mirk, »Tržaška Glasbena Matica«, Zbori 5, št. 1 (1929): 4, http://www.dlib.
si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GC6ZUK5U.
23 Odvetnik Mikuletič (1888–1965) je bil podobno kot Mirk član Akademskega druš-
tva Balkan in ga je po drugi svetovni vojni poskušal znova obuditi. Ob petdesetletni-
ci društva je uredil, izdal in verjetno tudi sam napisal spominsko brošuro 50 let Slo-
venskega akademskega društva Balkan v Trstu (Trst, 1957). Po drugi svetovni vojni je
bil predsednik Glasbene matice.
24 Ustno pričevanje Adamičevega vnuka dr. Milana Orožna Adamiča (1946–2018),
Ljubljana, 20. 11. 2003.
201
