Page 202 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 202
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
k onservatorij iz Trsta (Conservatorio musicale di Trieste). Vodstvo šole so
zaupali Gialdinu Gialdiniju (1843–1919), skladatelju in dirigentu, ki se je šo-
lal v Firencah. Po vojni in Gialdinijevi smrti je šolo vodil hornist in gleda-
liški impresarij Olimpio Lovrich (?–1928), ki se je rodil v Dalmaciji in je bil
ded slavnega italijanskega režiserja Giorgia Strehlerja. Lovrich je povabil k
sodelovanju Giana Giacoma Manzutta (1861–1933), glasbenega kritika, roje-
nega v Umagu, ki je študiral na Dunaju in v Bologni.
Po Manzuttovem odhodu je vodstvo šole prevzel Federico Bugamel-
li (1876–1949), ki se je najprej poskušal uveljaviti v Ukrajini, a je po revolu-
ciji zbežal z družino in pristal v Trstu. 15. julija 1932 sta se Verdi in Tarti-
ni združila v Ateneo musicale triestino, ki se je pozneje preimenoval v Liceo
musicale triestino in šele leta 1953 pod zavezniško upravo res postal držav-
ni konservatorij.20
Tržaška Glasbena matica
V istem obdobju kot italijansko meščanstvo je tudi slovensko oziroma sla-
vljansko21 meščanstvo ustanavljalo svojo glasbeno šolo in dramatično dru-
štvo, ki sta imela svoj sedež v Narodnem domu. Leta 1908 je bil Vasilij Mirk
naključno pri nastajanju zbora, iz katerega se je pozneje, ob organizacij-
skem spodbujanju Karla Mahkote (1883–1951), ki je od leta 1908 do leta 1919
učil v Trstu, razvila tržaška podružnica Glasbene matice. Mirk izčrpno
opisuje dogajanje:
Vladalo je mrtvilo, ki ga je prekinila le kakšna manjša skupina pev-
cev. Nima pomena razpravljati o vzrokih. […] Vesti o pevskih uspe-
hih in napredovanju Glasbene matice v Ljubljani in Pevskega in
glasbenega društva v Gorici (vodja Josip Michl), novi duh, ki so ga
tiho, a učinkovito širili »Novi akordi«, ter narodna samozavest, ki
se je bila medtem ukoreninila pri tržaških Slovencih, so vzdrami-
li nekatere bivše pevce Slovanskega pevskega društva, ki so bili tudi
člani tržaškega Sokola. Zbudila se jim je želja po petju in skupno z
nekaterimi novimi Sokoli - pevci so sklenili ustanoviti pevski odsek
v okviru Sokola. Bilo je ravno konec poletja 1908, ko so me napro-
sili, naj jih naučim par moških zborov za neko sokolovsko priredi-
tev. […] Slučajno pa je bil tedaj imenovan za učitelja v Trstu Karel
20 Z zakonom št. 248 so 13. marca 1958 retroaktivno priznali tržaškemu konservatoriju
status državne šole.
21 Poimenovali so se Slavjani, saj so v tem obdobju v Trstu delovale razne slovanske
skupine: Srbi, Hrvati, tudi Rusi in Čehi.
200
k onservatorij iz Trsta (Conservatorio musicale di Trieste). Vodstvo šole so
zaupali Gialdinu Gialdiniju (1843–1919), skladatelju in dirigentu, ki se je šo-
lal v Firencah. Po vojni in Gialdinijevi smrti je šolo vodil hornist in gleda-
liški impresarij Olimpio Lovrich (?–1928), ki se je rodil v Dalmaciji in je bil
ded slavnega italijanskega režiserja Giorgia Strehlerja. Lovrich je povabil k
sodelovanju Giana Giacoma Manzutta (1861–1933), glasbenega kritika, roje-
nega v Umagu, ki je študiral na Dunaju in v Bologni.
Po Manzuttovem odhodu je vodstvo šole prevzel Federico Bugamel-
li (1876–1949), ki se je najprej poskušal uveljaviti v Ukrajini, a je po revolu-
ciji zbežal z družino in pristal v Trstu. 15. julija 1932 sta se Verdi in Tarti-
ni združila v Ateneo musicale triestino, ki se je pozneje preimenoval v Liceo
musicale triestino in šele leta 1953 pod zavezniško upravo res postal držav-
ni konservatorij.20
Tržaška Glasbena matica
V istem obdobju kot italijansko meščanstvo je tudi slovensko oziroma sla-
vljansko21 meščanstvo ustanavljalo svojo glasbeno šolo in dramatično dru-
štvo, ki sta imela svoj sedež v Narodnem domu. Leta 1908 je bil Vasilij Mirk
naključno pri nastajanju zbora, iz katerega se je pozneje, ob organizacij-
skem spodbujanju Karla Mahkote (1883–1951), ki je od leta 1908 do leta 1919
učil v Trstu, razvila tržaška podružnica Glasbene matice. Mirk izčrpno
opisuje dogajanje:
Vladalo je mrtvilo, ki ga je prekinila le kakšna manjša skupina pev-
cev. Nima pomena razpravljati o vzrokih. […] Vesti o pevskih uspe-
hih in napredovanju Glasbene matice v Ljubljani in Pevskega in
glasbenega društva v Gorici (vodja Josip Michl), novi duh, ki so ga
tiho, a učinkovito širili »Novi akordi«, ter narodna samozavest, ki
se je bila medtem ukoreninila pri tržaških Slovencih, so vzdrami-
li nekatere bivše pevce Slovanskega pevskega društva, ki so bili tudi
člani tržaškega Sokola. Zbudila se jim je želja po petju in skupno z
nekaterimi novimi Sokoli - pevci so sklenili ustanoviti pevski odsek
v okviru Sokola. Bilo je ravno konec poletja 1908, ko so me napro-
sili, naj jih naučim par moških zborov za neko sokolovsko priredi-
tev. […] Slučajno pa je bil tedaj imenovan za učitelja v Trstu Karel
20 Z zakonom št. 248 so 13. marca 1958 retroaktivno priznali tržaškemu konservatoriju
status državne šole.
21 Poimenovali so se Slavjani, saj so v tem obdobju v Trstu delovale razne slovanske
skupine: Srbi, Hrvati, tudi Rusi in Čehi.
200
