Page 211 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 211
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-7055-86-3.209-234
Pouk na konservatoriju od ustanovitve
do formiranja Glasbene akademije
(1919–1939)
Branka Rotar Pance
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Leto 1919 je bilo za slovensko glasbeno izobraževanje prelomno, saj je
ljubljanski Glasbeni matici (GM) uspelo uresničiti cilj, ki si ga je zada-
la že ob ustanovitvi društva l. 1872. V prvem društvenem poročilu je
zapisano
da nam manjka v Sloveniji zavodov, v katerih bi se mogli naši pev-
ci in instrumentalisti više izuriti in glasbeno izobraževati. ‘Glasbe-
na matica mora torej s časom, ako Bog da srečo, na to delati, da se
ustanovi v Ljubljani višji glasbeni zavod, to je konservatorij ali pa
vsaj učilnica za organiste.’1
V drugem členu Pravil GM (1872) je izpostavljeno, da želi društvo na Slo-
venskem utemeljiti pevsko glasbene šole.2 Proces snovanja temeljev verti-
kale glasbenega šolstva se je v GM začel desetletje kasneje, ko je bila l. 1882
ustanovljena glasbena šola z oddelkoma za violino in klavir. Na prehodu
med 19. in 20. stoletjem se je začela razvijati mreža glasbenih šol z ustanav-
ljanjem podružničnih šol GM v Novem mestu (1898), Gorici (1900), Celju
(1909), Kranju (1909) in Trstu (1909). Dotedanji razvoj predmetnika in učnih
1 Poročilo društva »Glasbene matice« v Ljubljani od časa ko se je društvo ustanovilo do
3. marca 1874, Glasbena matica, 1874, 3, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:-
DOC-QZWN8NYD/e465aa6f-480a-461e-91c3-81d94479537a/PDF.
2 Prim. Anon., »Pravila Glasbene Matice v Ljubljani 1872«, §1, v: Nataša Cigoj Krstu-
lović, Zgodovina, spomin, dediščina: ljubljanska Glasbena matica do konca druge
svetovne vojne (Ljubljana: Muzikološki inštitut ZRC SAZU, 2015), 23.
209
Pouk na konservatoriju od ustanovitve
do formiranja Glasbene akademije
(1919–1939)
Branka Rotar Pance
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Leto 1919 je bilo za slovensko glasbeno izobraževanje prelomno, saj je
ljubljanski Glasbeni matici (GM) uspelo uresničiti cilj, ki si ga je zada-
la že ob ustanovitvi društva l. 1872. V prvem društvenem poročilu je
zapisano
da nam manjka v Sloveniji zavodov, v katerih bi se mogli naši pev-
ci in instrumentalisti više izuriti in glasbeno izobraževati. ‘Glasbe-
na matica mora torej s časom, ako Bog da srečo, na to delati, da se
ustanovi v Ljubljani višji glasbeni zavod, to je konservatorij ali pa
vsaj učilnica za organiste.’1
V drugem členu Pravil GM (1872) je izpostavljeno, da želi društvo na Slo-
venskem utemeljiti pevsko glasbene šole.2 Proces snovanja temeljev verti-
kale glasbenega šolstva se je v GM začel desetletje kasneje, ko je bila l. 1882
ustanovljena glasbena šola z oddelkoma za violino in klavir. Na prehodu
med 19. in 20. stoletjem se je začela razvijati mreža glasbenih šol z ustanav-
ljanjem podružničnih šol GM v Novem mestu (1898), Gorici (1900), Celju
(1909), Kranju (1909) in Trstu (1909). Dotedanji razvoj predmetnika in učnih
1 Poročilo društva »Glasbene matice« v Ljubljani od časa ko se je društvo ustanovilo do
3. marca 1874, Glasbena matica, 1874, 3, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:-
DOC-QZWN8NYD/e465aa6f-480a-461e-91c3-81d94479537a/PDF.
2 Prim. Anon., »Pravila Glasbene Matice v Ljubljani 1872«, §1, v: Nataša Cigoj Krstu-
lović, Zgodovina, spomin, dediščina: ljubljanska Glasbena matica do konca druge
svetovne vojne (Ljubljana: Muzikološki inštitut ZRC SAZU, 2015), 23.
209
