Page 213 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 213
pouk na konservator iju od ustanovitve do for mir anja glasbene ak ademije (1919–1939)
nec leta 1919 je bila preimenovana v Jugoslovanski konservatorij za glasbo in
igralsko umetnost, ki je 5. januarja 1920 z državnim dekretom dobil pravi-
co javnosti.7 Konservatorij je bil zasnovan po vzoru praškega in dunajskega
konservatorija, ki sta imela že stoletno tradicijo delovanja8 ter zagrebškega
konservatorija, ustanovljenega tri leta pred ljubljanskim. Poslanstvo kon-
servatorija je bilo usmerjeno v izobraževanje kadrov za izvajanje orkestral-
ne glasbe, za igranje v simfoničnih in vojaških orkestrih, za izobraževanje
opernih solistov in zboristov ter dramskih igralcev. Usmerjeno je bilo tudi
v vzgojo glasbenih umetnikov - solistov instrumentalistov (pianistov, vio-
linistov, violončelistov in drugih inštrumentalistov) ter izobraževanje uči-
teljev glasbe za različne vrste šol.9 V prispevku obravnavamo izbrane se-
gmente, povezane z organizacijo in izvajanjem pouka na konservatoriju,
s predmetnikom, z učitelji, z metodami poučevanja in učno literaturo v ob-
dobju dveh desetletij, do ustanovitve Glasbene akademije.
Pouk v začetnem obdobju delovanja konservatorija
Glasbene matice (1919–1926)
Ob začetku delovanja konservatorija je imela GM vpisanih čez 1000 gojen-
cev,10 ki so jih glede na njihovo predhodno izobraževanje in dosežen rezul-
tat na sprejemnem preizkusu11 razvrstili v posamezne razrede glasbene šole
oziroma v letnike konservatorija. Gojenci so imeli pouk na treh lokacijah:
na Vegovi ulici, na Gosposki ulici in v prostorih Filharmonične družbe na
Kongresnem trgu. Vzdrževanje učnih prostorov, nakup inštrumentov (kla-
virjev) za izvajanje pouka in učne literature, stroški plač učiteljskega kadra,
vse to je v prvih letih delovanja konservatorija za GM pomenilo hudo fi-
7 Prim. Nataša Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina: ljubljanska Glasbena
matica do konca druge svetovne vojne (Ljubljana: Muzikološki inštitut ZRC SAZU,
2015), 166; Klopčič, Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v Ljubljani, 32.
Glede poimenovanja konservatorija zasledimo še nekaj različic. Tako npr. v poro-
čilu konservatorija za šolsko leto 1931/32 preberemo »Ravnatelj Hubad je razširil
glasbeno šolo jeseni leta 1919. v konservatorij pod naslovom „Prvi jugoslovenski kon-
servatorij Glasbene Matice v Ljubljani“.« Poročilo o šolskem letu 1931/32 (Ljubljana:
Državni konservatorij v Ljubljani, 1932), 8, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:-
SI:DOC-SO91QWOY/a8c66ea6-653a-4574-ad6c-0311afc56277/PDF.
8 Konservatorij v Pragi je bil ustanovljen l. 1811, konservatorij na Dunaju l. 1817.
9 Prim. Tina Bohak, Julij Betetto (1885–1963): nestor opernih in koncertnih pevcev
(Ljubljana: Akademija za glasbo, 2015), 53.
10 Prim. Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina, 144.
11 Anon., »Konservatorij „Glasbene Matice“«, Slovenski narod 52, str. 214 (14. 09. 1919):
5, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9RCZI5KT/e66ccebb-00b9-42cc-
88c4-0e12943e0f15/PDF.
211
nec leta 1919 je bila preimenovana v Jugoslovanski konservatorij za glasbo in
igralsko umetnost, ki je 5. januarja 1920 z državnim dekretom dobil pravi-
co javnosti.7 Konservatorij je bil zasnovan po vzoru praškega in dunajskega
konservatorija, ki sta imela že stoletno tradicijo delovanja8 ter zagrebškega
konservatorija, ustanovljenega tri leta pred ljubljanskim. Poslanstvo kon-
servatorija je bilo usmerjeno v izobraževanje kadrov za izvajanje orkestral-
ne glasbe, za igranje v simfoničnih in vojaških orkestrih, za izobraževanje
opernih solistov in zboristov ter dramskih igralcev. Usmerjeno je bilo tudi
v vzgojo glasbenih umetnikov - solistov instrumentalistov (pianistov, vio-
linistov, violončelistov in drugih inštrumentalistov) ter izobraževanje uči-
teljev glasbe za različne vrste šol.9 V prispevku obravnavamo izbrane se-
gmente, povezane z organizacijo in izvajanjem pouka na konservatoriju,
s predmetnikom, z učitelji, z metodami poučevanja in učno literaturo v ob-
dobju dveh desetletij, do ustanovitve Glasbene akademije.
Pouk v začetnem obdobju delovanja konservatorija
Glasbene matice (1919–1926)
Ob začetku delovanja konservatorija je imela GM vpisanih čez 1000 gojen-
cev,10 ki so jih glede na njihovo predhodno izobraževanje in dosežen rezul-
tat na sprejemnem preizkusu11 razvrstili v posamezne razrede glasbene šole
oziroma v letnike konservatorija. Gojenci so imeli pouk na treh lokacijah:
na Vegovi ulici, na Gosposki ulici in v prostorih Filharmonične družbe na
Kongresnem trgu. Vzdrževanje učnih prostorov, nakup inštrumentov (kla-
virjev) za izvajanje pouka in učne literature, stroški plač učiteljskega kadra,
vse to je v prvih letih delovanja konservatorija za GM pomenilo hudo fi-
7 Prim. Nataša Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina: ljubljanska Glasbena
matica do konca druge svetovne vojne (Ljubljana: Muzikološki inštitut ZRC SAZU,
2015), 166; Klopčič, Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v Ljubljani, 32.
Glede poimenovanja konservatorija zasledimo še nekaj različic. Tako npr. v poro-
čilu konservatorija za šolsko leto 1931/32 preberemo »Ravnatelj Hubad je razširil
glasbeno šolo jeseni leta 1919. v konservatorij pod naslovom „Prvi jugoslovenski kon-
servatorij Glasbene Matice v Ljubljani“.« Poročilo o šolskem letu 1931/32 (Ljubljana:
Državni konservatorij v Ljubljani, 1932), 8, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:-
SI:DOC-SO91QWOY/a8c66ea6-653a-4574-ad6c-0311afc56277/PDF.
8 Konservatorij v Pragi je bil ustanovljen l. 1811, konservatorij na Dunaju l. 1817.
9 Prim. Tina Bohak, Julij Betetto (1885–1963): nestor opernih in koncertnih pevcev
(Ljubljana: Akademija za glasbo, 2015), 53.
10 Prim. Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina, 144.
11 Anon., »Konservatorij „Glasbene Matice“«, Slovenski narod 52, str. 214 (14. 09. 1919):
5, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9RCZI5KT/e66ccebb-00b9-42cc-
88c4-0e12943e0f15/PDF.
211
