Page 215 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 215
pouk na konservator iju od ustanovitve do for mir anja glasbene ak ademije (1919–1939)
strske inštrumente, solopetje, zborovsko petje in glasbenoteoretične pred-
mete. Razvila je že višjo stopnjo izobraževanja.16 Ko je bil Hubad l. 1919
imenovan za ravnatelja konservatorija, je v Učiteljskem tovarišu in v Cer-
kvenem glasbeniku objavil prispevka, v katerih je predstavil cilje in namen
delovanja konservatorija ter njegovo organiziranost.17 V istem letu je bil kot
ravnatelj imenovan za častnega člana Jugoslovanske akademije za znanost
in umetnost v Zagrebu.18 Konservatorij je vodil do upokojitve l. 1933 in na
njem tudi vsa leta poučeval solopetje. Marijan Lipovšek je v Ljubljanskem
zvonu l. 1937 v nekrologu zapisal:
Kaj nam je bil Hubad? Predvsem učitelj. Ne samo učitelj petja, tem-
več glasbe sploh. Saj je bil domala edini, ki je glasbeno umetnost za-
res obvladal in bil po srečnem naključju usode postavljen na vidno
in odločilno vzgojno mesto … Dolga vrsta glasbenikov, med kate-
rimi zavzema večina najizbranejša mesta, je črpala neposredno iz
njegovega pevskega znanja.19
Pol stoletja kasneje je Hubadovo pedagoško delo ovrednotil Cvetko Bud-
kovič:
Enkratni učitelj je bil pred zborom ali pred solistom, od njiju je zah-
teval in dobil največ, kar je možno dobiti, v njegovem zboru so peli
najboljši pevci, iz njegovega razreda so odhajali najboljši solisti,
prekaljeni z učno metodo, ki jim je zagotavljala dolgo koncertno in
operno kariero.20
Ravnatelj Hubad je na šoli vodil učiteljski zbor, ki so ga glede na nasta-
vitev sestavljali redni profesorji in suplenti,21 redni in začasni učitelji ter ho-
norarni profesorji. Posamezni učitelji so na šoli poučevali le občasno. Neka-
16 Ibid., 29–30.
17 Prim. Matej Hubad, »Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani«, Uči-
teljski tovariš 59, št. 35 (27. 08. 1919): 1, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:-
doc-ANCRYSOR/168731bd-0f63-41a4-ae2f-b2a6424e4fc7/PDF; Matej Hubad, »Ju-
goslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani«, Cerkveni glasbenik 42, 7–9
(1919): 59–60, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SCDZK7LD/9bf8c-
19c-8ae4-4beb-ab9f-6f5f5bdf65da/PDF.
18 Anon., »Razne reči«, Cerkveni glasbenik 42, 5–6 (1919): 48, https://www.dlib.si/stre-
am/URN:NBN:SI:DOC-AGX3RPPG/0cf99fbd-eb7d-4eb5-82dc-f86c5365a0c5/PDF.
19 Marijan Lipovšek, »Ob smrti Mateja Hubada«, Ljubljanski zvon 57, št. 5 (1937): 266,
ht t ps://d l ib. si /st re a m / U R N:N BN:SI:D O C -2Y F L 6X A I /055e3314- 6490 -4320 -909b
-b71dcbbf6b25/PDF.
20 Budkovič, »Matej Hubad«, 57–58.
21 To so bili pomožni učitelji in učiteljski pripravniki.
213
strske inštrumente, solopetje, zborovsko petje in glasbenoteoretične pred-
mete. Razvila je že višjo stopnjo izobraževanja.16 Ko je bil Hubad l. 1919
imenovan za ravnatelja konservatorija, je v Učiteljskem tovarišu in v Cer-
kvenem glasbeniku objavil prispevka, v katerih je predstavil cilje in namen
delovanja konservatorija ter njegovo organiziranost.17 V istem letu je bil kot
ravnatelj imenovan za častnega člana Jugoslovanske akademije za znanost
in umetnost v Zagrebu.18 Konservatorij je vodil do upokojitve l. 1933 in na
njem tudi vsa leta poučeval solopetje. Marijan Lipovšek je v Ljubljanskem
zvonu l. 1937 v nekrologu zapisal:
Kaj nam je bil Hubad? Predvsem učitelj. Ne samo učitelj petja, tem-
več glasbe sploh. Saj je bil domala edini, ki je glasbeno umetnost za-
res obvladal in bil po srečnem naključju usode postavljen na vidno
in odločilno vzgojno mesto … Dolga vrsta glasbenikov, med kate-
rimi zavzema večina najizbranejša mesta, je črpala neposredno iz
njegovega pevskega znanja.19
Pol stoletja kasneje je Hubadovo pedagoško delo ovrednotil Cvetko Bud-
kovič:
Enkratni učitelj je bil pred zborom ali pred solistom, od njiju je zah-
teval in dobil največ, kar je možno dobiti, v njegovem zboru so peli
najboljši pevci, iz njegovega razreda so odhajali najboljši solisti,
prekaljeni z učno metodo, ki jim je zagotavljala dolgo koncertno in
operno kariero.20
Ravnatelj Hubad je na šoli vodil učiteljski zbor, ki so ga glede na nasta-
vitev sestavljali redni profesorji in suplenti,21 redni in začasni učitelji ter ho-
norarni profesorji. Posamezni učitelji so na šoli poučevali le občasno. Neka-
16 Ibid., 29–30.
17 Prim. Matej Hubad, »Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani«, Uči-
teljski tovariš 59, št. 35 (27. 08. 1919): 1, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:-
doc-ANCRYSOR/168731bd-0f63-41a4-ae2f-b2a6424e4fc7/PDF; Matej Hubad, »Ju-
goslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani«, Cerkveni glasbenik 42, 7–9
(1919): 59–60, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SCDZK7LD/9bf8c-
19c-8ae4-4beb-ab9f-6f5f5bdf65da/PDF.
18 Anon., »Razne reči«, Cerkveni glasbenik 42, 5–6 (1919): 48, https://www.dlib.si/stre-
am/URN:NBN:SI:DOC-AGX3RPPG/0cf99fbd-eb7d-4eb5-82dc-f86c5365a0c5/PDF.
19 Marijan Lipovšek, »Ob smrti Mateja Hubada«, Ljubljanski zvon 57, št. 5 (1937): 266,
ht t ps://d l ib. si /st re a m / U R N:N BN:SI:D O C -2Y F L 6X A I /055e3314- 6490 -4320 -909b
-b71dcbbf6b25/PDF.
20 Budkovič, »Matej Hubad«, 57–58.
21 To so bili pomožni učitelji in učiteljski pripravniki.
213
