Page 214 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 214
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
nančno breme.12 Nekaj sredstev je bilo sicer pridobljenih s šolninami, ven-
dar niso zadoščala za kakovostno organizacijo in izvedbo pouka, zato si
je GM že v prvih letih po ustanovitvi konservatorija prizadevala za njego-
vo podržavljenje. Finančna situacija je vplivala tudi na zaposlovanje novih
kadrov. Vodstvo si je prizadevalo pridobiti profesorje, ki so se izobraževa-
li na tujih konservatorijih, predvsem na Dunaju in v Pragi. Njihovo uspo-
sobljenost je preverjala za to posebej imenovana komisija. Profesorji so s
tujih ustanov v slovensko okolje prenesli znanja, ki so omogočala nadgra-
dnjo predmetnikov, oblikovanje učnih načrtov, uporabo novih učnih me-
tod, formiranje in razvoj oddelkov in s tem nadgradnjo pouka v vertikali
glasbenega izobraževanja. Imeli so tudi znanja, potrebna za vodenje glasbe-
no-izobraževalnih ustanov in pridobivanje finančnih sredstev.13
Vsa potrebna znanja je imel prvi ravnatelj konservatorija Matej Hu-
bad (1866–1937), ki je s svojim delom pustil neizbrisen pečat na različnih
področjih delovanja GM. Že v svojem srednješolskem obdobju je na šol-
skem koncertu dirigiral dijaškemu zboru GM. Glasbeno izobraževanje je
nadaljeval na dunajskem konservatoriju, kjer je študiral solopetje, klavir in
orgle. Znanja iz harmonije in kontrapunkta mu je predajal skladatelj Anton
Bruckner. Leta 1891 je prevzel vodenje moškega in nato mešanega pevske-
ga zbora GM. Slednji je v kasnejših desetletjih pod Hubadovim vodstvom
doživel mednarodno prepoznavnost. Na šoli GM je od leta 1894 opravljal
funkcijo umetniškega vodje, poučeval solopetje, zborovsko petje in teori-
jo. Sodeloval je pri pisanju učnih načrtov, društvenih statutarnih aktov in
nadziral pouk na podružnicah GM.14 Hubad je bil ključna osebnost v pri-
zadevanjih GM za nastanek konservatorija. Kot artistični vodja šole GM je
sodeloval v poganjih z deželnim zborom in ministrstvom za uk in bogo-
častje, kar je l. 1909 rezultiralo oddajo prve vloge za ustanovitev glasbene-
ga konservatorija na državne organe. Vloga je bila takrat zavrnjena, nadalj-
nja prizadevanja pa so bila usmerjena v kakovostno rast in širitev matičine
glasbene šole.15 Po letu 1917, ko je Hubad po smrti Frana Gerbiča prevzel še
funkcijo ravnatelja glasbene šole, je ustanova izkazala pomembne razvoj-
ne premike. Šola je razširila predmetnik, ki je vključeval solistične in orke-
12 Prim. Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina, 144; Cvetko Budkovič, »Ma-
tej Hubad«, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36, št. 1/2 (1988): 57,
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XHU6ZC3D/71bd1c4f-6bfa-4b4b-a
559-0c645f1eb87f/PDF.
13 Klopčič, Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v Ljubljani, 28.
14 Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina, 75.
15 Klopčič, Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v Ljubljani, 29.
212
nančno breme.12 Nekaj sredstev je bilo sicer pridobljenih s šolninami, ven-
dar niso zadoščala za kakovostno organizacijo in izvedbo pouka, zato si
je GM že v prvih letih po ustanovitvi konservatorija prizadevala za njego-
vo podržavljenje. Finančna situacija je vplivala tudi na zaposlovanje novih
kadrov. Vodstvo si je prizadevalo pridobiti profesorje, ki so se izobraževa-
li na tujih konservatorijih, predvsem na Dunaju in v Pragi. Njihovo uspo-
sobljenost je preverjala za to posebej imenovana komisija. Profesorji so s
tujih ustanov v slovensko okolje prenesli znanja, ki so omogočala nadgra-
dnjo predmetnikov, oblikovanje učnih načrtov, uporabo novih učnih me-
tod, formiranje in razvoj oddelkov in s tem nadgradnjo pouka v vertikali
glasbenega izobraževanja. Imeli so tudi znanja, potrebna za vodenje glasbe-
no-izobraževalnih ustanov in pridobivanje finančnih sredstev.13
Vsa potrebna znanja je imel prvi ravnatelj konservatorija Matej Hu-
bad (1866–1937), ki je s svojim delom pustil neizbrisen pečat na različnih
področjih delovanja GM. Že v svojem srednješolskem obdobju je na šol-
skem koncertu dirigiral dijaškemu zboru GM. Glasbeno izobraževanje je
nadaljeval na dunajskem konservatoriju, kjer je študiral solopetje, klavir in
orgle. Znanja iz harmonije in kontrapunkta mu je predajal skladatelj Anton
Bruckner. Leta 1891 je prevzel vodenje moškega in nato mešanega pevske-
ga zbora GM. Slednji je v kasnejših desetletjih pod Hubadovim vodstvom
doživel mednarodno prepoznavnost. Na šoli GM je od leta 1894 opravljal
funkcijo umetniškega vodje, poučeval solopetje, zborovsko petje in teori-
jo. Sodeloval je pri pisanju učnih načrtov, društvenih statutarnih aktov in
nadziral pouk na podružnicah GM.14 Hubad je bil ključna osebnost v pri-
zadevanjih GM za nastanek konservatorija. Kot artistični vodja šole GM je
sodeloval v poganjih z deželnim zborom in ministrstvom za uk in bogo-
častje, kar je l. 1909 rezultiralo oddajo prve vloge za ustanovitev glasbene-
ga konservatorija na državne organe. Vloga je bila takrat zavrnjena, nadalj-
nja prizadevanja pa so bila usmerjena v kakovostno rast in širitev matičine
glasbene šole.15 Po letu 1917, ko je Hubad po smrti Frana Gerbiča prevzel še
funkcijo ravnatelja glasbene šole, je ustanova izkazala pomembne razvoj-
ne premike. Šola je razširila predmetnik, ki je vključeval solistične in orke-
12 Prim. Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina, 144; Cvetko Budkovič, »Ma-
tej Hubad«, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36, št. 1/2 (1988): 57,
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XHU6ZC3D/71bd1c4f-6bfa-4b4b-a
559-0c645f1eb87f/PDF.
13 Klopčič, Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v Ljubljani, 28.
14 Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina, 75.
15 Klopčič, Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v Ljubljani, 29.
212
