Page 216 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 216
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
teri so izvajali pouk na vseh izobraževalnih stopnjah, nekateri pa le na eni
izobraževalni stopnji.22 Na glasbeni šoli in konservatoriju GM je na koncu
šolskega leta 1920/21 gojence poučevalo 48 učiteljev. Konservatorijski pro-
gram je bil razširjen. Pouk na t. i. šolah - oddelkih za solopetje, klavir, vi-
olino, na glasbeno-teoretičnem oddelku, na oddelku za učitelje glasbe, na
oddelku za orkestrske inštrumente in v dramatični šoli, je obiskovalo sku-
paj 814 gojencev.23 Izobraževanje učiteljev glasbe dejansko še ni potekalo v
okviru formiranega oddelka, temveč v obliki triletnega »Pripravljalnega te-
čaja na državni izpit iz glasbe«.
V šolskem letu 1922/23 je bil pouk organiziran na treh izobraževalnih
stopnjah: na štiriletni pripravljalni stopnji, triletni srednji stopnji in triletni
višji stopnji. Potekal je v okviru oddelkov, poddodelkov in odsekov, pove-
zanih v šole. Šola za vse glasbene inštrumente je povezovala oddelke za kla-
vir, orgle, godala, pihala in trobila, izobraževanje na njih je bilo večinoma
šest- do sedemletno. V šoli za glasbeno teorijo so bili združeni odseki za
elementarno teorijo, harmonijo, kontrapunkt in kompozicijo; pododdelki
za izobraževanje kapelnikov, opernih in koncertnih dirigentov, pevovodij
in glasbenih učiteljev. Slušatelji so lahko na navedenih področjih prav tako
opravili šest do sedem letnikov. Podobno je bilo v šoli za solopevce koncer-
tne in operne smeri. Ločeno sta bili vodeni operna šola in dramatična šola,
na katerih je izobraževanje potekalo tri leta.24
Največ težav se je kazalo v delu oddelka za pihala in trobila, na katerem
ni bilo redno nastavljenega profesorskega kadra. Različne pihalne inštru-
mente so poučevali le honorarni in pogodbeni profesorji, vendar kontinu-
itete pouka ni bilo zaradi njihovih pogostih menjav in odhodov iz Ljublja-
ne na druga službena mesta. Največji kakovostni razvoj so zaradi odličnega
profesorskega kadra izkazovali oddelki za klavir, violino in solopetje.25 V
nadaljevanju navajamo redno nastavljene profesorje in le nekatere izmed
njih na kratko predstavljamo. Na klavirskem oddelku so poučevali Janko
Ravnik, Dana Kobler in Marija Schweiger. Vsi trije pianisti so se izobraže-
vali na konservatoriju v Pragi. Diplomanta praškega konservatorija sta bila
tudi profesorja violine češkega rodu Jan Šlais in Josef Vedral.
Jan Šlais (1893–1975) je bil rojen v Pragi, kjer je l. 1913 zaključil izobraže-
vanje na tamkajšnjem konservatoriju pri Štěpanu Suchyju, nato pa bil kon-
22 Prim. Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, 25; Klopčič, Ustanovi-
tev in delovanje Glasbene akademije v Ljubljani, 33.
23 Prim. Izvestje za šolsko leto 1939/40, 6.
24 Prim. Klopčič, Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v Ljubljani, 33.
25 Ibid., 34.
214
teri so izvajali pouk na vseh izobraževalnih stopnjah, nekateri pa le na eni
izobraževalni stopnji.22 Na glasbeni šoli in konservatoriju GM je na koncu
šolskega leta 1920/21 gojence poučevalo 48 učiteljev. Konservatorijski pro-
gram je bil razširjen. Pouk na t. i. šolah - oddelkih za solopetje, klavir, vi-
olino, na glasbeno-teoretičnem oddelku, na oddelku za učitelje glasbe, na
oddelku za orkestrske inštrumente in v dramatični šoli, je obiskovalo sku-
paj 814 gojencev.23 Izobraževanje učiteljev glasbe dejansko še ni potekalo v
okviru formiranega oddelka, temveč v obliki triletnega »Pripravljalnega te-
čaja na državni izpit iz glasbe«.
V šolskem letu 1922/23 je bil pouk organiziran na treh izobraževalnih
stopnjah: na štiriletni pripravljalni stopnji, triletni srednji stopnji in triletni
višji stopnji. Potekal je v okviru oddelkov, poddodelkov in odsekov, pove-
zanih v šole. Šola za vse glasbene inštrumente je povezovala oddelke za kla-
vir, orgle, godala, pihala in trobila, izobraževanje na njih je bilo večinoma
šest- do sedemletno. V šoli za glasbeno teorijo so bili združeni odseki za
elementarno teorijo, harmonijo, kontrapunkt in kompozicijo; pododdelki
za izobraževanje kapelnikov, opernih in koncertnih dirigentov, pevovodij
in glasbenih učiteljev. Slušatelji so lahko na navedenih področjih prav tako
opravili šest do sedem letnikov. Podobno je bilo v šoli za solopevce koncer-
tne in operne smeri. Ločeno sta bili vodeni operna šola in dramatična šola,
na katerih je izobraževanje potekalo tri leta.24
Največ težav se je kazalo v delu oddelka za pihala in trobila, na katerem
ni bilo redno nastavljenega profesorskega kadra. Različne pihalne inštru-
mente so poučevali le honorarni in pogodbeni profesorji, vendar kontinu-
itete pouka ni bilo zaradi njihovih pogostih menjav in odhodov iz Ljublja-
ne na druga službena mesta. Največji kakovostni razvoj so zaradi odličnega
profesorskega kadra izkazovali oddelki za klavir, violino in solopetje.25 V
nadaljevanju navajamo redno nastavljene profesorje in le nekatere izmed
njih na kratko predstavljamo. Na klavirskem oddelku so poučevali Janko
Ravnik, Dana Kobler in Marija Schweiger. Vsi trije pianisti so se izobraže-
vali na konservatoriju v Pragi. Diplomanta praškega konservatorija sta bila
tudi profesorja violine češkega rodu Jan Šlais in Josef Vedral.
Jan Šlais (1893–1975) je bil rojen v Pragi, kjer je l. 1913 zaključil izobraže-
vanje na tamkajšnjem konservatoriju pri Štěpanu Suchyju, nato pa bil kon-
22 Prim. Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, 25; Klopčič, Ustanovi-
tev in delovanje Glasbene akademije v Ljubljani, 33.
23 Prim. Izvestje za šolsko leto 1939/40, 6.
24 Prim. Klopčič, Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v Ljubljani, 33.
25 Ibid., 34.
214
