Page 218 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 218
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
ki ima 24 lekcij. Naslov dela, predgovor in sklepne misli je zapisal v sloven-
ščini, francoščini in nemščini. V sklepu preberemo:
Ako je začetnik količkaj nadarjen, lahko predela to početno šolo v
4–5 mesecih (priporočati mu je trikratni pouk v tednu). Šele po us-
pešni in vestni predelavi te reformne pripravljalne šole naj prične
učenec s študijem kake mojstrske šole, ki mu jo priporoča učitelj ka-
kor: Beriot, Capet, David, Joachim, Ondriček, Piot, Rode - Kreut-
zer - Baillot, - Ševčík, Spohr itd.32
Karel Jeraj je na višjih stopnjah konservatorija poučeval komorno mu-
ziciranje in ansambelske vaje oz. orkestralne vaje. Bil je tudi prvi dirigent
Orkestralnega društva GM, ustanovljenega l. 1919. V Ljubljani je nadalje-
val svojo pedagoško dejavnost in umetniško deloval kot solist, orkestrski in
komorni glasbenik. Ukvarjal se je s komponiranjem in bil prvi organizator
koncertov za mladino. Lucijan Marija Škerjanc je ob njegovi smrti v Sloven-
skem poročevalcu 12. 1. 1952 zapisal:
Njegov odnos do mladine je bil zgleden in mladina je videla v njem
ne samo strokovnjaka, temveč prijatelja in vodnika. S smotrno or-
ganizacijo in oživotvorjenjem mladinskih koncertov je znal vzbudi-
ti najširše zanimanje: njegova želja je bila, da seznani doraščajočo
mladino z dosežki glasbene umetnosti na vseh področjih glasbene-
ga dela. To se mu je tudi v veliki meri posrečilo.33
Karla Jeraja lahko po tej dejavnosti opredelimo tudi kot enega od za-
četnikov kulturno-umetnostne vzgoje za šolsko mladino na Slovenskem.
Izjemne razvojne premike na oddelku za solopetje sta s svojim delom
prispevala Julij Betetto, ki se je šolal na dunajskem konservatoriju in bil so-
list dunajske dvorne opere z izjemno koncertno kariero in Vanda W isting-
hausen-Chułavska, solopevka in pevska pedagoginja s Poljske, ki se je izo-
braževala v Dresdnu.34
32 Drago Jeraj, Reformna pripravljalna početna šola za gosli (Ljubljana, Glasbena Mati-
ca, 1928), notranja zadnja platnica. Jeraj je učbenik podpisal z imenom Drago, na no-
tranji zunanji platnici pa je pod imenom in priimkom navedel »profesor na drž. kon-
servatoriju v Ljubljani, od 1900 do 1. 1919 član orkestra dvorne opere in filharmonikov
na Dunaju.«
33 Jeraj-Hribar, Večerna sonata, 84.
34 Vsi navedeni so na konservatoriju glasbene matice poučevali l. 1923. Prim. Klopčič,
Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v Ljubljani, 34.
216
ki ima 24 lekcij. Naslov dela, predgovor in sklepne misli je zapisal v sloven-
ščini, francoščini in nemščini. V sklepu preberemo:
Ako je začetnik količkaj nadarjen, lahko predela to početno šolo v
4–5 mesecih (priporočati mu je trikratni pouk v tednu). Šele po us-
pešni in vestni predelavi te reformne pripravljalne šole naj prične
učenec s študijem kake mojstrske šole, ki mu jo priporoča učitelj ka-
kor: Beriot, Capet, David, Joachim, Ondriček, Piot, Rode - Kreut-
zer - Baillot, - Ševčík, Spohr itd.32
Karel Jeraj je na višjih stopnjah konservatorija poučeval komorno mu-
ziciranje in ansambelske vaje oz. orkestralne vaje. Bil je tudi prvi dirigent
Orkestralnega društva GM, ustanovljenega l. 1919. V Ljubljani je nadalje-
val svojo pedagoško dejavnost in umetniško deloval kot solist, orkestrski in
komorni glasbenik. Ukvarjal se je s komponiranjem in bil prvi organizator
koncertov za mladino. Lucijan Marija Škerjanc je ob njegovi smrti v Sloven-
skem poročevalcu 12. 1. 1952 zapisal:
Njegov odnos do mladine je bil zgleden in mladina je videla v njem
ne samo strokovnjaka, temveč prijatelja in vodnika. S smotrno or-
ganizacijo in oživotvorjenjem mladinskih koncertov je znal vzbudi-
ti najširše zanimanje: njegova želja je bila, da seznani doraščajočo
mladino z dosežki glasbene umetnosti na vseh področjih glasbene-
ga dela. To se mu je tudi v veliki meri posrečilo.33
Karla Jeraja lahko po tej dejavnosti opredelimo tudi kot enega od za-
četnikov kulturno-umetnostne vzgoje za šolsko mladino na Slovenskem.
Izjemne razvojne premike na oddelku za solopetje sta s svojim delom
prispevala Julij Betetto, ki se je šolal na dunajskem konservatoriju in bil so-
list dunajske dvorne opere z izjemno koncertno kariero in Vanda W isting-
hausen-Chułavska, solopevka in pevska pedagoginja s Poljske, ki se je izo-
braževala v Dresdnu.34
32 Drago Jeraj, Reformna pripravljalna početna šola za gosli (Ljubljana, Glasbena Mati-
ca, 1928), notranja zadnja platnica. Jeraj je učbenik podpisal z imenom Drago, na no-
tranji zunanji platnici pa je pod imenom in priimkom navedel »profesor na drž. kon-
servatoriju v Ljubljani, od 1900 do 1. 1919 član orkestra dvorne opere in filharmonikov
na Dunaju.«
33 Jeraj-Hribar, Večerna sonata, 84.
34 Vsi navedeni so na konservatoriju glasbene matice poučevali l. 1923. Prim. Klopčič,
Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v Ljubljani, 34.
216
