Page 225 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 225
pouk na konservator iju od ustanovitve do for mir anja glasbene ak ademije (1919–1939)
Julij Betetto – drugi ravnatelj konservatorija
Prvi ravnatelj konservatorija Matej Hubad je konec julija l. 1933 zaprosil za
upokojitev.55 Odbor GM je objavil razpis, na katerega se je prijavilo več kan-
didatov: Julij Betetto, Slavko Osterc, Lucijan Marija Škerjanc, Mirko Pugelj
in Anton Trost.56 Izbran je bil Julij Betetto,57 ki je vodstvo konservatorija
prevzel decembra 1933 in ravnateljsko službo vršil do l. 1940.
Julij Betetto (1885–1963) je prva glasbena znanja pridobival v Ljublja-
ni pri Angeliku Hribarju in Franu Gerbiču. Osemnajstleten je postal član
Dramatičnega društva in začel peti v opernem zboru. V ljubljanskem oper-
nem gledališču je l. 1903 debitiral kot zborist, konec istega leta pa tudi že kot
solist. Pevsko se je želel izpopolnjevati v tujini, zato je l. 1905 šel na Dunaj
in tam uspešno opravil avdicijo pri Franzu Schalku, dirigentu tamkajšnje
Dvorne opere. Zaradi gmotnih razmer se je bil prisiljen vrniti v Ljubljano.
Čez dve leti je ob podpori štirih vplivnih članov GM dobil štipendijo in je-
seni l. 1907 na Dunaju začel študirati solopetje v razredu Augusta Ifferta. Na
dunajski akademiji se je vključil tudi v operno šolo, kjer ga je opazil režiser
dunajske Dvorne opere August Stoll. Povabil ga je k sodelovanju in Betetto
je od l. 1908 do konca sezone 1921/22 solistično nastopal v dunajski Dvor-
ni operi. V tem času se je pevsko izpopolnjeval pri drugih priznanih pev-
skih pedagogih, kar je kasneje vplivalo na njegovo oblikovanje lastne pev-
ske metodike. Ob intenzivni umetniški karieri je l. 1920 začel poučevati
solopetje na eni od dunajskih privatnih glasbenih šol. Na povabilo Mateja
Hubada se je vrnil v Ljubljano in v sezoni 1922/23 postal prvi basist v ljub
ljanski operi.58 Konec l. 1924 je začel poučevati solopetje na konservatoriju
in sicer na vseh stopnjah: od pripravljalnih razredov do višje stopnje kon-
servatorija.59 Kmalu po prevzemu ravnateljske službe na Državnem kon-
servatoriju je prevzel še vodenje šole GM. Leta 1934 je začel z reformami in
najprej je reorganiziral Pedagoški-učiteljski oddelek, katerega vlogo je videl
v vzgoji dobro izobraženih glasbenikov, bodočih profesorjev glasbe. Z no-
55 Budkovič, »Matej Hubad«, 57.
56 Izmed naštetih sta bila Betetto in Osterc najbolj izstopajoča konkurenta. Osterc naj
ne bi bil izbran tako zaradi političnih razlogov in tudi zaradi avantgardistične glas-
bene usmeritve ter nasprotovanja slovenski tradicionalni glasbeni ustvarjalnosti
in poustvarjalnosti. Prim. Klopčič, Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v
Ljubljani, 38.
57 Prim. Poročilo o šolskem letu 1934/35 (Ljubljana: Državni konservatorij v Ljubljani,
1935), 6, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZULJHHXB/4c596ee4-78c
b-42ed-aaf4-b66730486875/PDF.
58 Bohak, Julij Betetto (1885–1963): nestor opernih in koncertnih pevcev, 11–15.
59 Betetto je v letih 1930–1932 prekinil pedagoško delovanje na konservatoriju.
223
Julij Betetto – drugi ravnatelj konservatorija
Prvi ravnatelj konservatorija Matej Hubad je konec julija l. 1933 zaprosil za
upokojitev.55 Odbor GM je objavil razpis, na katerega se je prijavilo več kan-
didatov: Julij Betetto, Slavko Osterc, Lucijan Marija Škerjanc, Mirko Pugelj
in Anton Trost.56 Izbran je bil Julij Betetto,57 ki je vodstvo konservatorija
prevzel decembra 1933 in ravnateljsko službo vršil do l. 1940.
Julij Betetto (1885–1963) je prva glasbena znanja pridobival v Ljublja-
ni pri Angeliku Hribarju in Franu Gerbiču. Osemnajstleten je postal član
Dramatičnega društva in začel peti v opernem zboru. V ljubljanskem oper-
nem gledališču je l. 1903 debitiral kot zborist, konec istega leta pa tudi že kot
solist. Pevsko se je želel izpopolnjevati v tujini, zato je l. 1905 šel na Dunaj
in tam uspešno opravil avdicijo pri Franzu Schalku, dirigentu tamkajšnje
Dvorne opere. Zaradi gmotnih razmer se je bil prisiljen vrniti v Ljubljano.
Čez dve leti je ob podpori štirih vplivnih članov GM dobil štipendijo in je-
seni l. 1907 na Dunaju začel študirati solopetje v razredu Augusta Ifferta. Na
dunajski akademiji se je vključil tudi v operno šolo, kjer ga je opazil režiser
dunajske Dvorne opere August Stoll. Povabil ga je k sodelovanju in Betetto
je od l. 1908 do konca sezone 1921/22 solistično nastopal v dunajski Dvor-
ni operi. V tem času se je pevsko izpopolnjeval pri drugih priznanih pev-
skih pedagogih, kar je kasneje vplivalo na njegovo oblikovanje lastne pev-
ske metodike. Ob intenzivni umetniški karieri je l. 1920 začel poučevati
solopetje na eni od dunajskih privatnih glasbenih šol. Na povabilo Mateja
Hubada se je vrnil v Ljubljano in v sezoni 1922/23 postal prvi basist v ljub
ljanski operi.58 Konec l. 1924 je začel poučevati solopetje na konservatoriju
in sicer na vseh stopnjah: od pripravljalnih razredov do višje stopnje kon-
servatorija.59 Kmalu po prevzemu ravnateljske službe na Državnem kon-
servatoriju je prevzel še vodenje šole GM. Leta 1934 je začel z reformami in
najprej je reorganiziral Pedagoški-učiteljski oddelek, katerega vlogo je videl
v vzgoji dobro izobraženih glasbenikov, bodočih profesorjev glasbe. Z no-
55 Budkovič, »Matej Hubad«, 57.
56 Izmed naštetih sta bila Betetto in Osterc najbolj izstopajoča konkurenta. Osterc naj
ne bi bil izbran tako zaradi političnih razlogov in tudi zaradi avantgardistične glas-
bene usmeritve ter nasprotovanja slovenski tradicionalni glasbeni ustvarjalnosti
in poustvarjalnosti. Prim. Klopčič, Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v
Ljubljani, 38.
57 Prim. Poročilo o šolskem letu 1934/35 (Ljubljana: Državni konservatorij v Ljubljani,
1935), 6, https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZULJHHXB/4c596ee4-78c
b-42ed-aaf4-b66730486875/PDF.
58 Bohak, Julij Betetto (1885–1963): nestor opernih in koncertnih pevcev, 11–15.
59 Betetto je v letih 1930–1932 prekinil pedagoško delovanje na konservatoriju.
223
