Page 258 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 258
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
zadeval dvigniti raven poučevanja klavirja na Slovenskem, kar mu je uspe-
lo, vplival pa je tudi na višjo poustvarjalno raven pianistike.21
Čeprav je bil Jiránek učenec B. Smetane, ni slepo sledil vsem njegovim
pogledom, ampak je vedno iskal logične argumente in znanstvena dejstva.
Bil je neodvisna osebnost, ki je v osnovi obogatila svet klavirske pedagogi-
ke in glasbene teorije.
Pomembna lastnost Jirankove šole je bila postopno povečevanje težav-
nosti v repertoarju. Pogosto je obdeloval etude, ki so vsebovale precizno iz-
brane tehnične težave. Najpogostejši način spremembe etude je bila spre-
memba tonalitete. Skoraj vsako etudo je transponiral pol tona navzgor ali
navzdol, npr. A-dur in nato As-dur, medtem ko se harmonski postop ni
spremenil. Drugi, pogosti način je zamenjava rok (to, kar igra desna roka,
se pojavi v levi, in obratno). Ta način spremembe je pogosto namenjen veš-
čini leve roke. Drugi način urejanja etude so npr. sprememba ritma, arti-
kulacije, figurativna spremljava leve roke, spremembe v pojemanju in po-
večevanju dinamike.22 Vse kaže na Jiránkovo obširno znanje o harmoniji in
improvizaciji, saj se je, podobno kot Ravnik, uveljavljal tudi kot skladatelj.
Po pripovedovanju učencev naj bi imel Janko Ravnik izreden smisel za kla-
virsko in orgelsko improvizacijo.23
Češki klavirski pedagog Josef Procházka, kasnejši profesor šole Držav-
nega konservatorija v Pragi, ki je pred vojno deloval na šoli Glasbene matice
v Ljubljani, je o Jiránkovi šoli v pismu iz dne 13. 10. 1905 zapisal:
V šoli lestvic se mi zdi odličen način, kako treniramo prste za igra-
nje lestvic, v šoli akordov se mi dopade kromatični aranžma, s ka-
terim učenci naravno preidejo v modulacije. […] Potrudil se bom,
da vašo šolo pripeljem v Ljubljano. Učencem sem jo že priporočil.24
V nadaljevanju je pomembno izpostaviti nekatere metode poučevanja
Janka Ravnika, ki jih je slednji, zdi se, povzel po svojem češkem profesor-
ju Jiránku. Oba sta poudarjala, kako pomembno je upoštevati naravni di-
minuendo klavirskega tona, pri katerem naslednjo tipko pritisnemo toliko
glasno, kolikor prejšnja pojema.25
21 Darja Koter, Slovenska glasba 1918–1991 (Ljubljana: Študentska založba, 2013), 324.
22 Václav Křivský, »Josef Jiránek ve světle pražských pramenů« [Josef Jiránek v luči
praških arhivskih virov] (dipl., Univerzita Karlova v Praze, 2011), 34.
23 Marjana Vajngerl, intervju s prof. Zdenko Novak [zvočni posnetek], Murska Sobota,
16. 8. 2017.
24 Křivský, »Josef Jiránek ve světle pražských pramenů«, 40.
25 Ibid., 42.
256
zadeval dvigniti raven poučevanja klavirja na Slovenskem, kar mu je uspe-
lo, vplival pa je tudi na višjo poustvarjalno raven pianistike.21
Čeprav je bil Jiránek učenec B. Smetane, ni slepo sledil vsem njegovim
pogledom, ampak je vedno iskal logične argumente in znanstvena dejstva.
Bil je neodvisna osebnost, ki je v osnovi obogatila svet klavirske pedagogi-
ke in glasbene teorije.
Pomembna lastnost Jirankove šole je bila postopno povečevanje težav-
nosti v repertoarju. Pogosto je obdeloval etude, ki so vsebovale precizno iz-
brane tehnične težave. Najpogostejši način spremembe etude je bila spre-
memba tonalitete. Skoraj vsako etudo je transponiral pol tona navzgor ali
navzdol, npr. A-dur in nato As-dur, medtem ko se harmonski postop ni
spremenil. Drugi, pogosti način je zamenjava rok (to, kar igra desna roka,
se pojavi v levi, in obratno). Ta način spremembe je pogosto namenjen veš-
čini leve roke. Drugi način urejanja etude so npr. sprememba ritma, arti-
kulacije, figurativna spremljava leve roke, spremembe v pojemanju in po-
večevanju dinamike.22 Vse kaže na Jiránkovo obširno znanje o harmoniji in
improvizaciji, saj se je, podobno kot Ravnik, uveljavljal tudi kot skladatelj.
Po pripovedovanju učencev naj bi imel Janko Ravnik izreden smisel za kla-
virsko in orgelsko improvizacijo.23
Češki klavirski pedagog Josef Procházka, kasnejši profesor šole Držav-
nega konservatorija v Pragi, ki je pred vojno deloval na šoli Glasbene matice
v Ljubljani, je o Jiránkovi šoli v pismu iz dne 13. 10. 1905 zapisal:
V šoli lestvic se mi zdi odličen način, kako treniramo prste za igra-
nje lestvic, v šoli akordov se mi dopade kromatični aranžma, s ka-
terim učenci naravno preidejo v modulacije. […] Potrudil se bom,
da vašo šolo pripeljem v Ljubljano. Učencem sem jo že priporočil.24
V nadaljevanju je pomembno izpostaviti nekatere metode poučevanja
Janka Ravnika, ki jih je slednji, zdi se, povzel po svojem češkem profesor-
ju Jiránku. Oba sta poudarjala, kako pomembno je upoštevati naravni di-
minuendo klavirskega tona, pri katerem naslednjo tipko pritisnemo toliko
glasno, kolikor prejšnja pojema.25
21 Darja Koter, Slovenska glasba 1918–1991 (Ljubljana: Študentska založba, 2013), 324.
22 Václav Křivský, »Josef Jiránek ve světle pražských pramenů« [Josef Jiránek v luči
praških arhivskih virov] (dipl., Univerzita Karlova v Praze, 2011), 34.
23 Marjana Vajngerl, intervju s prof. Zdenko Novak [zvočni posnetek], Murska Sobota,
16. 8. 2017.
24 Křivský, »Josef Jiránek ve světle pražských pramenů«, 40.
25 Ibid., 42.
256
