Page 257 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 257
pomen jank a r avnik a v slovenski klavirski pedagogiki
Slika 1: Pedagoška dediščina Janka Ravnika na Akademiji za glasbo v Ljubljani
denta prof. Hilde Horak sta bila Igor Dekleva (na tretji stopnji študija) in
Aci Bertoncelj. Profesorica Zdenka Novak je do konca tretje stopnje pouče-
vala Vladimirja Mlinariča. Koncertantka in profesorica Dubravka Tomšič
Srebotnjak je vzgojila sedanje profesorje Akademije za glasbo v Ljubljani, in
sicer Hinka Haasa, Tatjano Ognjanovič in Tomaža Petrača.19
Pregled podatkov o izobraževanju osrednjih slovenskih pianistov in
klavirskih pedagogov, ki so poučevali in še poučujejo na Akademiji za glas-
bo v Ljubljani, priča, da v temeljih tako rekoč vsa slovenska klavirska šola
posredno ali neposredno temelji na Ravnikovih pedagoških prizadevanjih.
Primerjava klavirske metodike Janka Ravnika in Josefa Jiránka
Metode klavirskega pouka in klavirske igre prof. Janka Ravnika, zdi se, v
pretežni meri izhajajo iz praške šole. Njegov profesor klavirja, Josef Jiránek
je bil namreč avtor številnih pedagoških in glasbenoteoretičnih del, nje-
gova šola pa je bila v začetku 20. stoletja na praškem konservatoriju, kakor
tudi na privatnih glasbenih šolah v Pragi, zelo cenjena in v široki uporabi.20
Na svojega slovenskega študenta Janka Ravnika je imel velik vseživljenjski
vpliv, saj si je Ravnik kot učitelj klavirja na različnih stopnjah vseskozi pri-
19 Vajngerl, Pomen Janka Ravnika v slovenski klavirski pedagogiki, 61–69.
20 Darja Koter, »“Ljubljanska pianistična šola“. Janko Ravnik – utemeljitelj slovenske
pianistične šole«, v Tematska publikacija glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije
za glasbo v Ljubljani, zvezek 8, ur. Darja Koter (Ljubljana: Akademija za glasbo Uni-
verze v Ljubljani, 2007), 32–33.
255
Slika 1: Pedagoška dediščina Janka Ravnika na Akademiji za glasbo v Ljubljani
denta prof. Hilde Horak sta bila Igor Dekleva (na tretji stopnji študija) in
Aci Bertoncelj. Profesorica Zdenka Novak je do konca tretje stopnje pouče-
vala Vladimirja Mlinariča. Koncertantka in profesorica Dubravka Tomšič
Srebotnjak je vzgojila sedanje profesorje Akademije za glasbo v Ljubljani, in
sicer Hinka Haasa, Tatjano Ognjanovič in Tomaža Petrača.19
Pregled podatkov o izobraževanju osrednjih slovenskih pianistov in
klavirskih pedagogov, ki so poučevali in še poučujejo na Akademiji za glas-
bo v Ljubljani, priča, da v temeljih tako rekoč vsa slovenska klavirska šola
posredno ali neposredno temelji na Ravnikovih pedagoških prizadevanjih.
Primerjava klavirske metodike Janka Ravnika in Josefa Jiránka
Metode klavirskega pouka in klavirske igre prof. Janka Ravnika, zdi se, v
pretežni meri izhajajo iz praške šole. Njegov profesor klavirja, Josef Jiránek
je bil namreč avtor številnih pedagoških in glasbenoteoretičnih del, nje-
gova šola pa je bila v začetku 20. stoletja na praškem konservatoriju, kakor
tudi na privatnih glasbenih šolah v Pragi, zelo cenjena in v široki uporabi.20
Na svojega slovenskega študenta Janka Ravnika je imel velik vseživljenjski
vpliv, saj si je Ravnik kot učitelj klavirja na različnih stopnjah vseskozi pri-
19 Vajngerl, Pomen Janka Ravnika v slovenski klavirski pedagogiki, 61–69.
20 Darja Koter, »“Ljubljanska pianistična šola“. Janko Ravnik – utemeljitelj slovenske
pianistične šole«, v Tematska publikacija glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije
za glasbo v Ljubljani, zvezek 8, ur. Darja Koter (Ljubljana: Akademija za glasbo Uni-
verze v Ljubljani, 2007), 32–33.
255
