Page 312 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 312
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
Osterc je zasnovi snovi v kazalu v popravljeni obliki ohranil v razpravi v ce-
loti. Odstopanja so zanemarljiva.41 V naslovih poglavij in v besedilu razpra-
ve se tu in tam zateče sinonimu v nemščini, ki ga zapiše v oklepaju,42 kar
kaže na njegovo iskanje in postavljanje slovenske glasbene terminologije.
Terminološko delo še do danes ni zaključeno.
Osterc odpre svojo razpravo v zanj značilni iskrivi in ironično prio-
streni Uvodni besedi, kjer poda namen in razloge, zakaj se je lotil pisanja te
razprave.
Ta knjižica je namenjena v prvi vrsti komponistom. Predvsem na-
šim – slovenskim in jugoslovanskim. Zakaj? Vzrokov je mnogo, po-
nekod več hkrati. Pri poslušanju in pregledovanju skladb naših
komponistov sem našel toliko diletantizma, da me je bilo kar strah.
K pomanjkljivemu tehničnemu znanju pristopi pogosto še občudo-
vanja vredna površnost, kar me ni začudilo: znano je, da obje gre
rado z roko v roki. Da je takò – in je takò – temu je kriv zopet nebroj
okolnosti.43
Poleg teh razlogov navede Osterc še nekaj drugih, med katerimi se v ostro
kritičnem tonu dotakne nekaterih glasbeno teoretičnih del (H. Riemanna,
Hanslicka, tudi M. Regerja idr.), ki jim očita nerazumljivost, da je v njihovih
izvajanjih zapisano tudi »marsikaj napačno!« (npr. napolitanska seksta kot
»durov seskstakord na II. znižani stopnji v molu«) in zaradi teorije, ki ima
sama sebi namen, z malo posluha za resnično kompozicijsko dogajanje v
samih skladbah velikih skladateljev ipd.. Osterc svoje ugotovitve pomenlji-
vo in jedrnato strne takole:
Če bi ne bil dolgo vrsto let kot aktivni komponist hkrati tudi pedagog,
učitelj teoretičnih predmetov na konservatoriju in vzgojitelj cele
skladateljske generacije, bi verjetno ne »prišel na to«, da so skoraj
vse učne knjige te stroke (tudi za konservatorije in akademije) zelo
pomanjkljive. Take »učne« knjige so ponavadi pisali glasbeniki, ki
se jim je komponiranje nekako »ustavilo«.44
41 Npr. pri poglavju Stranske dominante je pozabil zapisati številko 8, v poglavju 14.
Sestavljena dom. modulacija v I. in v II. kvintni krog v naslovu besedila izpusti vrivek
»dom.« v kazalu, vendar je v kontekstu poglavij 11–16 pojem samoumevno ves čas v
obravnavi, torej prisoten.
42 Npr. pretolmačenje (Umdeutung), izmik (Ausweichung) ipd.
43 Ibid., 3–4.
44 Ibid., 5–6.
310
Osterc je zasnovi snovi v kazalu v popravljeni obliki ohranil v razpravi v ce-
loti. Odstopanja so zanemarljiva.41 V naslovih poglavij in v besedilu razpra-
ve se tu in tam zateče sinonimu v nemščini, ki ga zapiše v oklepaju,42 kar
kaže na njegovo iskanje in postavljanje slovenske glasbene terminologije.
Terminološko delo še do danes ni zaključeno.
Osterc odpre svojo razpravo v zanj značilni iskrivi in ironično prio-
streni Uvodni besedi, kjer poda namen in razloge, zakaj se je lotil pisanja te
razprave.
Ta knjižica je namenjena v prvi vrsti komponistom. Predvsem na-
šim – slovenskim in jugoslovanskim. Zakaj? Vzrokov je mnogo, po-
nekod več hkrati. Pri poslušanju in pregledovanju skladb naših
komponistov sem našel toliko diletantizma, da me je bilo kar strah.
K pomanjkljivemu tehničnemu znanju pristopi pogosto še občudo-
vanja vredna površnost, kar me ni začudilo: znano je, da obje gre
rado z roko v roki. Da je takò – in je takò – temu je kriv zopet nebroj
okolnosti.43
Poleg teh razlogov navede Osterc še nekaj drugih, med katerimi se v ostro
kritičnem tonu dotakne nekaterih glasbeno teoretičnih del (H. Riemanna,
Hanslicka, tudi M. Regerja idr.), ki jim očita nerazumljivost, da je v njihovih
izvajanjih zapisano tudi »marsikaj napačno!« (npr. napolitanska seksta kot
»durov seskstakord na II. znižani stopnji v molu«) in zaradi teorije, ki ima
sama sebi namen, z malo posluha za resnično kompozicijsko dogajanje v
samih skladbah velikih skladateljev ipd.. Osterc svoje ugotovitve pomenlji-
vo in jedrnato strne takole:
Če bi ne bil dolgo vrsto let kot aktivni komponist hkrati tudi pedagog,
učitelj teoretičnih predmetov na konservatoriju in vzgojitelj cele
skladateljske generacije, bi verjetno ne »prišel na to«, da so skoraj
vse učne knjige te stroke (tudi za konservatorije in akademije) zelo
pomanjkljive. Take »učne« knjige so ponavadi pisali glasbeniki, ki
se jim je komponiranje nekako »ustavilo«.44
41 Npr. pri poglavju Stranske dominante je pozabil zapisati številko 8, v poglavju 14.
Sestavljena dom. modulacija v I. in v II. kvintni krog v naslovu besedila izpusti vrivek
»dom.« v kazalu, vendar je v kontekstu poglavij 11–16 pojem samoumevno ves čas v
obravnavi, torej prisoten.
42 Npr. pretolmačenje (Umdeutung), izmik (Ausweichung) ipd.
43 Ibid., 3–4.
44 Ibid., 5–6.
310
