Page 333 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 333
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-7055-86-3.331-352
Proces ustanavljanja in prva leta delovanja
Glasbene akademije v Ljubljani (1939–1945)*
Darja Koter
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Ustanovitev Glasbene akademije v Ljubljani leta 1939 je plod dolgotrajnih
prizadevanj vodilnih mož Glasbene matice in Državnega konservatorija,
ki so jih odločilno podprli nekateri vidnejši slovenski politiki ter rektorati
glasbenih akademij v Zagrebu in Beogradu. Proces ustanavljanja so upočas-
njevale močne politične in unitaristične ovire centralistične vlade Aleksan-
dra I. Karađorđevića in njegovega naslednika kneza Pavla Karađorđevića,
ki je v 30. letih blokirala avtonomnost posameznih narodov in posledič-
no nastajanje visokošolskih umetniških šol izven Beograda. Vladni inte-
resi so zaradi občutljivega političnega ozadja dovoljevali le podporo glas-
beni akademiji v Zagrebu, medtem ko so zahteve Slovencev po vsestransko
enakopravnem položaju znotraj monarhije in avtonomiji slovenske kultu-
re vztrajno zavračali.1
Prve pobude, ki so vodile k visokošolski glasbeni ustanovi na slovenski
nacionalni ravni, segajo v leto 1872, ko je nastala ljubljanska Glasbena mati-
ca, katere upravni odbor se je zavedal pomena glasbenega izobraževanja na
najvišji možni stopnji ter bil pripravljen prevzeti odgovornost njegovega ra-
zvoja. Sledila so dolgoletna dogovarjanja, pospremljena z družbeno-politič-
nimi trenji znotraj društva, pa tudi na mestni, deželni in državni ravni nek-
* Projekt št. P6-0376 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Repub-
like Slovenije iz državnega proračuna.
1 Jurij Perovšek, »Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih«, v Slovenska trideseta leta,
ur. Peter Vodopivec in Joža Mahnič (Ljubljana: Slovenska matica, 1997), 18–32; Pri-
mož Kuret, »Slovenska glasba v tridesetih letih«, v Slovenska trideseta leta, 220–228.
331
Proces ustanavljanja in prva leta delovanja
Glasbene akademije v Ljubljani (1939–1945)*
Darja Koter
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Ustanovitev Glasbene akademije v Ljubljani leta 1939 je plod dolgotrajnih
prizadevanj vodilnih mož Glasbene matice in Državnega konservatorija,
ki so jih odločilno podprli nekateri vidnejši slovenski politiki ter rektorati
glasbenih akademij v Zagrebu in Beogradu. Proces ustanavljanja so upočas-
njevale močne politične in unitaristične ovire centralistične vlade Aleksan-
dra I. Karađorđevića in njegovega naslednika kneza Pavla Karađorđevića,
ki je v 30. letih blokirala avtonomnost posameznih narodov in posledič-
no nastajanje visokošolskih umetniških šol izven Beograda. Vladni inte-
resi so zaradi občutljivega političnega ozadja dovoljevali le podporo glas-
beni akademiji v Zagrebu, medtem ko so zahteve Slovencev po vsestransko
enakopravnem položaju znotraj monarhije in avtonomiji slovenske kultu-
re vztrajno zavračali.1
Prve pobude, ki so vodile k visokošolski glasbeni ustanovi na slovenski
nacionalni ravni, segajo v leto 1872, ko je nastala ljubljanska Glasbena mati-
ca, katere upravni odbor se je zavedal pomena glasbenega izobraževanja na
najvišji možni stopnji ter bil pripravljen prevzeti odgovornost njegovega ra-
zvoja. Sledila so dolgoletna dogovarjanja, pospremljena z družbeno-politič-
nimi trenji znotraj društva, pa tudi na mestni, deželni in državni ravni nek-
* Projekt št. P6-0376 je sofinancirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Repub-
like Slovenije iz državnega proračuna.
1 Jurij Perovšek, »Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih«, v Slovenska trideseta leta,
ur. Peter Vodopivec in Joža Mahnič (Ljubljana: Slovenska matica, 1997), 18–32; Pri-
mož Kuret, »Slovenska glasba v tridesetih letih«, v Slovenska trideseta leta, 220–228.
331
