Page 340 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 340
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
legija pri frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Društvo se je izkazalo za vplivno
in obetajoče, saj je k sodelovanju pritegnilo številne intelektualce in politi-
ke najvišjega kova, kot so bili Anton Korošec, dr. Marko Natlačen in Miha
Krek. Svojo vizijo je potrdilo, ko se je v pričakovanju podpore povezalo s
predstavniki Muzičke akademije v Zagrebu, ki takrat še ni imela statusa vi-
soke šole na ravni fakultet univerze.26
V prelomnem letu 1937 se je med predstavniki ljubljanskega Državnega
konservatorija in društva Glasbena matica začela resna razprava o Glasbeni
akademiji.27 Videti je, da so ta dogovarjanja odmevala in na državni ravni
spodbudila pomemben amandma v obliki »uredbe z zakonsko močjo, ki bo
obsegala organizacijo, ureditev in vse odnose v umetniških šolah v vsej Kra-
ljevini Jugoslaviji.«28 S tem se je začel proces, ki naj bi uravnotežil pravico do
izobraževanja na umetniških področjih, ljubljanski Glasbeni akademiji pa
prinesel status, kakršnega so v okviru Univerze v Ljubljani imele filozofska,
pravna, medicinska, tehnična in teološka fakulteta. Glavna težava je bila v
tem, da beograjska oblast ni skrbela za uravnoteženo financiranje primer-
ljivih ustanov. Na velika razhajanja v denarni podpori glasbenim ustano-
vam v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani je leta 1938 kritično opozoril Marijan
Lipovšek v prispevku v Ljubljanskem zvonu, kjer je zapisal, da je »prora-
čun našega konservatorija je naravnost beraški« ter izpostavil plače učite-
ljev, ki naj bi bile manjše kakor na osnovnošolski ravni ter to, da ustanova
nima lastnih klavirjev in ne drugih učnih sredstev, medtem ko je Glasbe-
na akademija v Beogradu dobila novo poslopje s povsem novo opremo in
kar enajst klavirjev največjih izdelovalcev. Lipovšek dodaja, da je zagreb-
ška ustanova sicer na slabšem kot zgoraj omenjena, vendar tudi tam sluša-
telji ne plačujejo šolnine, kot je to nujno v Ljubljani.29 O procesu nastajanja
uredbe o visokih glasbenih šolah je bila slovenska javnost redno obvešče-
na v dnevnem tisku. Tako je uredništvo Jutra na začetku februarja leta 1938
povzelo poročilo dr. Ravniharja, podano na seji odbora Matice, ki pravi, da
opere, koncertni mojster in solist Dunajskega simfoničnega orkestra, ob tem pa je
imel uspešno solistično in pedagoško kariero. Bil je vnet pristaš antropozofa Rudol-
fa Steinerja. Glej: »Karl von Baltz«, Forschungsstelle Kulturimpuls – Biographien,
http://biographien.kulturimpuls.org/detail.php?&id=30.
26 Izvestje Glasbene akademije v Ljubljani, 1939/40, 10.
27 NUK, glasbeni oddelek, fond Glasbena matica, Zapisniki odbora, Sejni zapisniki od-
bora GM. Prim tudi Klopčič, »Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v Ljubl-
jani (1939–1945)«, 41.
28 Izvestje Glasbene akademije v Ljubljani, 1939/40, 10.
29 Marijan Lipovšek, »Slovenska glasbena akademija«, Ljubljanski zvon 58, št. 1 (1938):
66–67.
338
legija pri frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Društvo se je izkazalo za vplivno
in obetajoče, saj je k sodelovanju pritegnilo številne intelektualce in politi-
ke najvišjega kova, kot so bili Anton Korošec, dr. Marko Natlačen in Miha
Krek. Svojo vizijo je potrdilo, ko se je v pričakovanju podpore povezalo s
predstavniki Muzičke akademije v Zagrebu, ki takrat še ni imela statusa vi-
soke šole na ravni fakultet univerze.26
V prelomnem letu 1937 se je med predstavniki ljubljanskega Državnega
konservatorija in društva Glasbena matica začela resna razprava o Glasbeni
akademiji.27 Videti je, da so ta dogovarjanja odmevala in na državni ravni
spodbudila pomemben amandma v obliki »uredbe z zakonsko močjo, ki bo
obsegala organizacijo, ureditev in vse odnose v umetniških šolah v vsej Kra-
ljevini Jugoslaviji.«28 S tem se je začel proces, ki naj bi uravnotežil pravico do
izobraževanja na umetniških področjih, ljubljanski Glasbeni akademiji pa
prinesel status, kakršnega so v okviru Univerze v Ljubljani imele filozofska,
pravna, medicinska, tehnična in teološka fakulteta. Glavna težava je bila v
tem, da beograjska oblast ni skrbela za uravnoteženo financiranje primer-
ljivih ustanov. Na velika razhajanja v denarni podpori glasbenim ustano-
vam v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani je leta 1938 kritično opozoril Marijan
Lipovšek v prispevku v Ljubljanskem zvonu, kjer je zapisal, da je »prora-
čun našega konservatorija je naravnost beraški« ter izpostavil plače učite-
ljev, ki naj bi bile manjše kakor na osnovnošolski ravni ter to, da ustanova
nima lastnih klavirjev in ne drugih učnih sredstev, medtem ko je Glasbe-
na akademija v Beogradu dobila novo poslopje s povsem novo opremo in
kar enajst klavirjev največjih izdelovalcev. Lipovšek dodaja, da je zagreb-
ška ustanova sicer na slabšem kot zgoraj omenjena, vendar tudi tam sluša-
telji ne plačujejo šolnine, kot je to nujno v Ljubljani.29 O procesu nastajanja
uredbe o visokih glasbenih šolah je bila slovenska javnost redno obvešče-
na v dnevnem tisku. Tako je uredništvo Jutra na začetku februarja leta 1938
povzelo poročilo dr. Ravniharja, podano na seji odbora Matice, ki pravi, da
opere, koncertni mojster in solist Dunajskega simfoničnega orkestra, ob tem pa je
imel uspešno solistično in pedagoško kariero. Bil je vnet pristaš antropozofa Rudol-
fa Steinerja. Glej: »Karl von Baltz«, Forschungsstelle Kulturimpuls – Biographien,
http://biographien.kulturimpuls.org/detail.php?&id=30.
26 Izvestje Glasbene akademije v Ljubljani, 1939/40, 10.
27 NUK, glasbeni oddelek, fond Glasbena matica, Zapisniki odbora, Sejni zapisniki od-
bora GM. Prim tudi Klopčič, »Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v Ljubl-
jani (1939–1945)«, 41.
28 Izvestje Glasbene akademije v Ljubljani, 1939/40, 10.
29 Marijan Lipovšek, »Slovenska glasbena akademija«, Ljubljanski zvon 58, št. 1 (1938):
66–67.
338
