Page 341 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 341
proces ustanavljanja in prva leta delovanja glasbene ak ademije v ljubljani ...
je bilo besedilo za ustrezno zakonodajo s strani društva pripravljeno in od-
poslano v Beograd že leta 1929, vendar nanj ni bilo odziva. Nadalje izposta-
vi aktualna prizadevanja za Glasbeno akademijo na visoki stopnji s pridru-
ženo srednjo šolo ter velik trud, da bi uspeli ohraniti šolo Glasbene matice,
ki naj bi imela pomembno pripravljalno vlogo za glasbeni študij. Iz poročila
veje skrb za kulturni razvoj slovenskega naroda, ki bi bil po Ravniharjevem
mnenju mogoč zgolj ob podpori visoko izobražene mladine, o čemer pravi:
Samo s tega višjega etičnega stališča je posebna glasbena visoka
šola opravičljiva in njen ‘raison d‘être’ bo podan, če se bosta njeno
vsakokratno vodstvo in profesorski zbor zavedala tega kulturnega
poslanstva.30
Ob tej priliki je obelodanil, da je slovenska stran dosegla kompromis o
številu in habilitacijskem rangu zaposlenih. Kot pravi, naj bi bili imenovani
štirje redni in trije izredni profesorji ter trije docenti za visoko stopnjo izo-
braževanja, medtem ko je bilo za srednjo stopnjo dogovorjenih sedem pro-
fesorskih mest. Ustanovo bi vodil administrativni direktor, knjižnico z ar-
hivom pa arhivar.31 O pomenu kvalitete kadrov je javno razmišljal Anton
Lajovic, ki je opozoril:
Zgodovinski trenutek nam nalaga, da izbiramo po najboljši ves-
ti može ne samo solidnega in brezhibnega znanja, temveč može,
ki nam po svoji moralni in etični višini jamčijo za svetlo bodoč-
nost naše bodoče visoke šole za glasbo in iz nje izhajajočih bodočih
glasbenikov.32
Ker so bili koraki proti cilju izjemno majhni, je bila širša slovenska
javnost vse bolj nestrpna, tako da je na začetku leta 1939 prihajalo do vpijo-
čih zahtev, kot jo je objavil časnik Slovenec: »Poklicani, prosimo vas: stori-
te vse, kar vam je mogoče, da nam zagotovite glasbeno akademijo! Še je čas
– kmalu bo prepozno!«33
Večji premik je zaznati z nastopom prosvetnega ministra Stevana
Čirića, in sicer po odstopu predsednika vlade dr. Milana Marka Stojadino-
30 Anon., »Akcija za Glasbeno akademijo v Ljubljani«, Jutro 19, št. 34 (1938): 5, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V82R9ZFC.
31 Ibid.
32 Anton Lajovic, »Visoka šola za glasbo v Ljubljani«, Jutro 19, št. 40 (1938): 7, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S0YIEFUR.
33 Anon., »Še o glasbeni akademiji v Ljubljani«, Slovenec 67, št. 42a (1939): 9.
339
je bilo besedilo za ustrezno zakonodajo s strani društva pripravljeno in od-
poslano v Beograd že leta 1929, vendar nanj ni bilo odziva. Nadalje izposta-
vi aktualna prizadevanja za Glasbeno akademijo na visoki stopnji s pridru-
ženo srednjo šolo ter velik trud, da bi uspeli ohraniti šolo Glasbene matice,
ki naj bi imela pomembno pripravljalno vlogo za glasbeni študij. Iz poročila
veje skrb za kulturni razvoj slovenskega naroda, ki bi bil po Ravniharjevem
mnenju mogoč zgolj ob podpori visoko izobražene mladine, o čemer pravi:
Samo s tega višjega etičnega stališča je posebna glasbena visoka
šola opravičljiva in njen ‘raison d‘être’ bo podan, če se bosta njeno
vsakokratno vodstvo in profesorski zbor zavedala tega kulturnega
poslanstva.30
Ob tej priliki je obelodanil, da je slovenska stran dosegla kompromis o
številu in habilitacijskem rangu zaposlenih. Kot pravi, naj bi bili imenovani
štirje redni in trije izredni profesorji ter trije docenti za visoko stopnjo izo-
braževanja, medtem ko je bilo za srednjo stopnjo dogovorjenih sedem pro-
fesorskih mest. Ustanovo bi vodil administrativni direktor, knjižnico z ar-
hivom pa arhivar.31 O pomenu kvalitete kadrov je javno razmišljal Anton
Lajovic, ki je opozoril:
Zgodovinski trenutek nam nalaga, da izbiramo po najboljši ves-
ti može ne samo solidnega in brezhibnega znanja, temveč može,
ki nam po svoji moralni in etični višini jamčijo za svetlo bodoč-
nost naše bodoče visoke šole za glasbo in iz nje izhajajočih bodočih
glasbenikov.32
Ker so bili koraki proti cilju izjemno majhni, je bila širša slovenska
javnost vse bolj nestrpna, tako da je na začetku leta 1939 prihajalo do vpijo-
čih zahtev, kot jo je objavil časnik Slovenec: »Poklicani, prosimo vas: stori-
te vse, kar vam je mogoče, da nam zagotovite glasbeno akademijo! Še je čas
– kmalu bo prepozno!«33
Večji premik je zaznati z nastopom prosvetnega ministra Stevana
Čirića, in sicer po odstopu predsednika vlade dr. Milana Marka Stojadino-
30 Anon., »Akcija za Glasbeno akademijo v Ljubljani«, Jutro 19, št. 34 (1938): 5, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V82R9ZFC.
31 Ibid.
32 Anton Lajovic, »Visoka šola za glasbo v Ljubljani«, Jutro 19, št. 40 (1938): 7, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S0YIEFUR.
33 Anon., »Še o glasbeni akademiji v Ljubljani«, Slovenec 67, št. 42a (1939): 9.
339