Page 405 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 405
povzetki
Luisa Antoni
Trst, Gorica in Istra, glasbena prepletanja
V prispevku avtorica predstavlja celostno podobo glasbenega šolanja na
Primorskem, ki vključuje Gorico, Trst, istrska obalna mesta (Koper, Piran
in Portorož) in Pazin. Čeprav v teh mestih ni bilo javne glasbene šole, je bila
glasba del predmetnika gimnazij in učiteljišč. Obravnava se nadaljuje z za-
sebnimi glasbenimi šolami. Pokaže se, da je bila najbogatejša ponudba prav
na Tržaškem, kjer se je jasno izrazila tudi potreba po državnem konservato-
riju. Ob začetku 20. stoletja so v Trstu nastale kar tri javno priznane glasbe-
ne šole in za dve sta dala pobudo glasbenika, ki sta pred tem živela v Kopru,
in sicer Roberto Catolla in Filippo Manara. Med priznanimi glasbeniki in
pedagogi je bil tudi Avgust (Augusto) Jankovich, nedvomno najboljši trža-
ški violinist v prvih desetletjih 20. stoletja, ki je žel priznanja številnih skla-
dateljev, med drugim pri Riccardu Zandonaiu in Richardu Straussu. Bil je
tudi med prvimi učitelji na tržaškem konservatoriju. Tržaški konservato-
rij, ki se danes imenuje po G. Tartiniju in je nastal z združitvijo prej loče-
nih šol, je dokončni status dobil šele pod zavezniško upravo leta 1953. Z ne-
kajletnim zamikom je tudi slovanska skupnost v Trstu začutila potrebo po
javni glasbeni instituciji, kar pa je preprečil naraščajoči fašistični pritisk.
Ključne besede: Trst, Gorica, Istra, glasba, 19. stoletje, 20. stoletje
Nada Bezić
Konservatorija Hrvaškega glasbenega zavoda v Zagrebu
in Konservatorij Glasbene matice v Ljubljani – primerjava
Glasbeni društvi v Zagrebu in Ljubljani, Hrvaški glasbeni zavod (Hrvatski
glazbeni zavod, HGZ) in Glasbena matica, sta ob približno istem času us-
tanovili svoja konservatorija – v Zagrebu leta 1916 in v Ljubljani leta 1919.
Zrasla sta iz glasbenih šol in sta imela več desetletij podobno vrsto vodstva
– Vjekoslava Klaića (1849–1928), ki je reformiral zagrebško glasbeno šolo, in
Frana Gerbiča (1840–1917).
Obe glasbeni šoli sta imeli pogoje, da postaneta konservatorija, že dolgo
preden sta uradno pridobili ta status: izobraževanje na drugi ali celo tret-
ji stopnji, temeljne šolske dokumente in statut, visoko usposobljene učite-
lje (izobražene zlasti v tujini), učbenike, ki so jih napisali učitelji, in dovolj
prostora za poučevanje (lastna stavba). Ladislav Šaban je v svojem besedilu
o glasbeni šoli HGZ iz leta 1968 zapisal, da je glasbena šola HGZ dejansko
delovala kot konservatorij že dvajset let pred uradno razglasitvijo, leta 1896,
kot potrjuje tudi ta prispevek.
403
Luisa Antoni
Trst, Gorica in Istra, glasbena prepletanja
V prispevku avtorica predstavlja celostno podobo glasbenega šolanja na
Primorskem, ki vključuje Gorico, Trst, istrska obalna mesta (Koper, Piran
in Portorož) in Pazin. Čeprav v teh mestih ni bilo javne glasbene šole, je bila
glasba del predmetnika gimnazij in učiteljišč. Obravnava se nadaljuje z za-
sebnimi glasbenimi šolami. Pokaže se, da je bila najbogatejša ponudba prav
na Tržaškem, kjer se je jasno izrazila tudi potreba po državnem konservato-
riju. Ob začetku 20. stoletja so v Trstu nastale kar tri javno priznane glasbe-
ne šole in za dve sta dala pobudo glasbenika, ki sta pred tem živela v Kopru,
in sicer Roberto Catolla in Filippo Manara. Med priznanimi glasbeniki in
pedagogi je bil tudi Avgust (Augusto) Jankovich, nedvomno najboljši trža-
ški violinist v prvih desetletjih 20. stoletja, ki je žel priznanja številnih skla-
dateljev, med drugim pri Riccardu Zandonaiu in Richardu Straussu. Bil je
tudi med prvimi učitelji na tržaškem konservatoriju. Tržaški konservato-
rij, ki se danes imenuje po G. Tartiniju in je nastal z združitvijo prej loče-
nih šol, je dokončni status dobil šele pod zavezniško upravo leta 1953. Z ne-
kajletnim zamikom je tudi slovanska skupnost v Trstu začutila potrebo po
javni glasbeni instituciji, kar pa je preprečil naraščajoči fašistični pritisk.
Ključne besede: Trst, Gorica, Istra, glasba, 19. stoletje, 20. stoletje
Nada Bezić
Konservatorija Hrvaškega glasbenega zavoda v Zagrebu
in Konservatorij Glasbene matice v Ljubljani – primerjava
Glasbeni društvi v Zagrebu in Ljubljani, Hrvaški glasbeni zavod (Hrvatski
glazbeni zavod, HGZ) in Glasbena matica, sta ob približno istem času us-
tanovili svoja konservatorija – v Zagrebu leta 1916 in v Ljubljani leta 1919.
Zrasla sta iz glasbenih šol in sta imela več desetletij podobno vrsto vodstva
– Vjekoslava Klaića (1849–1928), ki je reformiral zagrebško glasbeno šolo, in
Frana Gerbiča (1840–1917).
Obe glasbeni šoli sta imeli pogoje, da postaneta konservatorija, že dolgo
preden sta uradno pridobili ta status: izobraževanje na drugi ali celo tret-
ji stopnji, temeljne šolske dokumente in statut, visoko usposobljene učite-
lje (izobražene zlasti v tujini), učbenike, ki so jih napisali učitelji, in dovolj
prostora za poučevanje (lastna stavba). Ladislav Šaban je v svojem besedilu
o glasbeni šoli HGZ iz leta 1968 zapisal, da je glasbena šola HGZ dejansko
delovala kot konservatorij že dvajset let pred uradno razglasitvijo, leta 1896,
kot potrjuje tudi ta prispevek.
403
