Page 407 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 407
povzetki
Ivan Florjanc
Didaktični glasbeno-teoretski in kompozicijski prispevek
Slavka Osterca v času učiteljevanja na Konservatoriju
in Glasbeni akademiji v Ljubljani
Razprava o postavljanju vsebinske zasnove na področju kompozicijskih in
glasbeno-teoretskih ved v začetnih desetletjih Konservatorija in Glasbene
akademije v Ljubljani ne more spregledati pomembne vloge, ki jo je prispe-
val Slavko Osterc (1895–1941) kot viden član učiteljskega zbora na tej novi
slovenski glasbeni ustanovi. Poleg vpliva, ki ga je kot učitelj kompozicije iz-
žareval na svoje učence (P. Šivic, M. Lipovšek, D. Žebre, F. Šturm, P. Ra-
movš, zlasti K. Pahor, idr.), ki so se nanj izrecno sklicevali tudi pozneje v
letih samostojnega ustvarjanja, je potrebno premisliti tudi njegovo glasbe-
no-teoretsko zapuščino didaktičnega značaja. Osterčevi rokopisni osnutki
za predavanja študentom kažejo znake izvirne obravnave glasbeno-teore-
teoretske snovi. Razprava obravnava predvsem tri Osterčeve glasbeno-teo-
retične spise – oz. njegove osnutke predavanj: Kontrapunkt, Harmonija in
Kromatika in modulacija – Navodila za komponiste. Zlasti zadnje delo, ki
ga je pripravil za tisk, še najbolj izvirno razkriva Osterčevo glasbeno-teo-
retično misel: kljub temu da Osterc ves čas hodi po skrajnem robu tonalne
gramatike, pa miselno še vedno trdno ohranja harmonsko funkcijsko pa-
radigmo. Zapisi dopisnega učenja kompozicije K. Pahorja pri Ostercu, ki so
potekali izključno v pisni obliki, še dodatno in pomembno osvetlijo neka-
tera skladateljeva osebna glasbena, estetska, teoretska in kompozicijska sta-
lišča. Osterčev prispevek je večplasten, pomenljiv in lepo osvetljuje tudi šir-
še stanje ravni glasbeno-teoretičnega in kompozicijskega poučevanja v času
do izbruha 2. svetovne vojne na Konservatoriju in Glasbeni akademiji v
Ljubljani pred osemdesetimi leti.
Ključne besede: Slavko Osterc, kompozicija, harmonija, kontrapunkt, teori-
ja glasbe, slovenski učbeniki harmonije
Vita Gruodytė
Vizije litovskega glasbenega izobraževanja
Glasbeno izobraževanje so ustanovili zlasti litovski skladatelji, ki so študi-
rali v tujini. Pri tem je bila pomembna ugodna geografska lega – od Sankt
Peterburga in Varšave do Leipziga, Berlina, Pariza in Prage. Potrebo po li-
tovski glasbi so zato najbolje prepoznali skladatelji, saj so imeli tudi utilita-
rističen pristop: glasbeno ustvarjanje je potrebovalo lokalne izvajalce.
405
Ivan Florjanc
Didaktični glasbeno-teoretski in kompozicijski prispevek
Slavka Osterca v času učiteljevanja na Konservatoriju
in Glasbeni akademiji v Ljubljani
Razprava o postavljanju vsebinske zasnove na področju kompozicijskih in
glasbeno-teoretskih ved v začetnih desetletjih Konservatorija in Glasbene
akademije v Ljubljani ne more spregledati pomembne vloge, ki jo je prispe-
val Slavko Osterc (1895–1941) kot viden član učiteljskega zbora na tej novi
slovenski glasbeni ustanovi. Poleg vpliva, ki ga je kot učitelj kompozicije iz-
žareval na svoje učence (P. Šivic, M. Lipovšek, D. Žebre, F. Šturm, P. Ra-
movš, zlasti K. Pahor, idr.), ki so se nanj izrecno sklicevali tudi pozneje v
letih samostojnega ustvarjanja, je potrebno premisliti tudi njegovo glasbe-
no-teoretsko zapuščino didaktičnega značaja. Osterčevi rokopisni osnutki
za predavanja študentom kažejo znake izvirne obravnave glasbeno-teore-
teoretske snovi. Razprava obravnava predvsem tri Osterčeve glasbeno-teo-
retične spise – oz. njegove osnutke predavanj: Kontrapunkt, Harmonija in
Kromatika in modulacija – Navodila za komponiste. Zlasti zadnje delo, ki
ga je pripravil za tisk, še najbolj izvirno razkriva Osterčevo glasbeno-teo-
retično misel: kljub temu da Osterc ves čas hodi po skrajnem robu tonalne
gramatike, pa miselno še vedno trdno ohranja harmonsko funkcijsko pa-
radigmo. Zapisi dopisnega učenja kompozicije K. Pahorja pri Ostercu, ki so
potekali izključno v pisni obliki, še dodatno in pomembno osvetlijo neka-
tera skladateljeva osebna glasbena, estetska, teoretska in kompozicijska sta-
lišča. Osterčev prispevek je večplasten, pomenljiv in lepo osvetljuje tudi šir-
še stanje ravni glasbeno-teoretičnega in kompozicijskega poučevanja v času
do izbruha 2. svetovne vojne na Konservatoriju in Glasbeni akademiji v
Ljubljani pred osemdesetimi leti.
Ključne besede: Slavko Osterc, kompozicija, harmonija, kontrapunkt, teori-
ja glasbe, slovenski učbeniki harmonije
Vita Gruodytė
Vizije litovskega glasbenega izobraževanja
Glasbeno izobraževanje so ustanovili zlasti litovski skladatelji, ki so študi-
rali v tujini. Pri tem je bila pomembna ugodna geografska lega – od Sankt
Peterburga in Varšave do Leipziga, Berlina, Pariza in Prage. Potrebo po li-
tovski glasbi so zato najbolje prepoznali skladatelji, saj so imeli tudi utilita-
rističen pristop: glasbeno ustvarjanje je potrebovalo lokalne izvajalce.
405
