Page 410 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 410
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
vati Državni konservatorij, Glasbena matica pa je poslej izobraževala na
nižji stopnji. Prvi rektor je postal mednarodno uveljavljeni pianist Anton
Trost, za profesorje so bili imenovani nekdanji diplomanti visokih šol na
Dunaju in v Pragi, poleg Antona Trosta še operni pevec Julij Betetto, or-
ganist in skladatelj Stanko Premrl in pianist Janko Ravnik. Pri organizaci-
ji šole so se zgledovali po nemških in čeških vzorih. Visoka stopnja je obse-
gala osem oddelkov, in sicer za kompozicijo in dirigiranje, solopetje, klavir,
violino, violončelo, orgle, gledališko umetnost in glasbeno pedagogiko. Po-
učevanje pihal in trobil je potekalo samo na srednji stopnji. Glasbena aka-
demija je pričela delovati v času prihajajoče vojne, kar je vplivalo na njen ra-
zvoj, vendar delovala ni prekinila. Italijanska oblast (od začetka vojne 1941
do jeseni 1943) je ohranila vse pomembne kulturne ustanove in podpira-
la njihovo delovanje, nemška pa te prakse ni bistveno spreminjala. Tako je
Glasbena akademija v Ljubljani delovala neprekinjeno do leta 1945. Čeprav
je bilo vodstvo ustanove za ceno obstanka primorano v sodelovanje z oku-
patorskimi oblastmi, so številni profesorji in študentje sodelovala z Osvo-
bodilno fronto ali odšli v partizane. Na visoki stopnji je bilo letno vpisanih
med 40 in 50 študentov, v petih letih je diplomiralo ok. 33 študentov različ-
nih smeri. O uspešnem delu ustanove pričajo interni nastopi in javni kon-
certi ter pohvalne kritike, ki potrjujejo, da je bila Glasbena akademija od
ustanovitve naprej izjemnega pomena za slovenski izobraževalni in kultur-
ni prostor ter njen povojni razvoj.
Ključne besede: Državni konservatorij, Glasbena akademija, Glasbena ma-
tica, politično ozadje, kadrovanje, izobraževalni programi
Hartmut Krones
Pariz (1784/1796)–Praga (1808/1811)–Dunaj (1812/1817):
o zgodnjem razvoju glasbenopedagoških konceptov
Zibelka evropske glasbene pedagogike je tekla v treh izobraževalnih usta-
novah: na konservatorijih v Parizu, Pragi in na Dunaju. 3. januarja 1784
je bila v Parizu ustanovljena »École Royale de Chant et de Déclamation«,
ki je pod vodstvom François-Josepha Gosseca izobraževala zlasti podmla-
dek opernega petja, nato pa je bila leta 1792 ustanovljena ȃcole de musique
municipale«. Tam naj bi se najprej šolali glasbeniki nacionalne garde, po
združitvi z »École Royale de Chant« v »Institut National de Musique« (1793)
pa je odprla vrata vsem bodočim glasbenikom. Inštitut se je 3. avgusta 1795
preimenoval v »Conservatoire Nationale de Musique«, ki so ga vodili Gos-
sec, Étienne-Nicolas Mehul in Luigi Cherubini.
408
vati Državni konservatorij, Glasbena matica pa je poslej izobraževala na
nižji stopnji. Prvi rektor je postal mednarodno uveljavljeni pianist Anton
Trost, za profesorje so bili imenovani nekdanji diplomanti visokih šol na
Dunaju in v Pragi, poleg Antona Trosta še operni pevec Julij Betetto, or-
ganist in skladatelj Stanko Premrl in pianist Janko Ravnik. Pri organizaci-
ji šole so se zgledovali po nemških in čeških vzorih. Visoka stopnja je obse-
gala osem oddelkov, in sicer za kompozicijo in dirigiranje, solopetje, klavir,
violino, violončelo, orgle, gledališko umetnost in glasbeno pedagogiko. Po-
učevanje pihal in trobil je potekalo samo na srednji stopnji. Glasbena aka-
demija je pričela delovati v času prihajajoče vojne, kar je vplivalo na njen ra-
zvoj, vendar delovala ni prekinila. Italijanska oblast (od začetka vojne 1941
do jeseni 1943) je ohranila vse pomembne kulturne ustanove in podpira-
la njihovo delovanje, nemška pa te prakse ni bistveno spreminjala. Tako je
Glasbena akademija v Ljubljani delovala neprekinjeno do leta 1945. Čeprav
je bilo vodstvo ustanove za ceno obstanka primorano v sodelovanje z oku-
patorskimi oblastmi, so številni profesorji in študentje sodelovala z Osvo-
bodilno fronto ali odšli v partizane. Na visoki stopnji je bilo letno vpisanih
med 40 in 50 študentov, v petih letih je diplomiralo ok. 33 študentov različ-
nih smeri. O uspešnem delu ustanove pričajo interni nastopi in javni kon-
certi ter pohvalne kritike, ki potrjujejo, da je bila Glasbena akademija od
ustanovitve naprej izjemnega pomena za slovenski izobraževalni in kultur-
ni prostor ter njen povojni razvoj.
Ključne besede: Državni konservatorij, Glasbena akademija, Glasbena ma-
tica, politično ozadje, kadrovanje, izobraževalni programi
Hartmut Krones
Pariz (1784/1796)–Praga (1808/1811)–Dunaj (1812/1817):
o zgodnjem razvoju glasbenopedagoških konceptov
Zibelka evropske glasbene pedagogike je tekla v treh izobraževalnih usta-
novah: na konservatorijih v Parizu, Pragi in na Dunaju. 3. januarja 1784
je bila v Parizu ustanovljena »École Royale de Chant et de Déclamation«,
ki je pod vodstvom François-Josepha Gosseca izobraževala zlasti podmla-
dek opernega petja, nato pa je bila leta 1792 ustanovljena ȃcole de musique
municipale«. Tam naj bi se najprej šolali glasbeniki nacionalne garde, po
združitvi z »École Royale de Chant« v »Institut National de Musique« (1793)
pa je odprla vrata vsem bodočim glasbenikom. Inštitut se je 3. avgusta 1795
preimenoval v »Conservatoire Nationale de Musique«, ki so ga vodili Gos-
sec, Étienne-Nicolas Mehul in Luigi Cherubini.
408
