Page 411 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 411
povzetki
Konservatorij je bil zgled tako praškemu kot tudi dunajskemu konservato-
riju. Praški inštitut je s poučevanjem začel 24. aprila 1811 in je najprej spre-
jemal samo instrumentaliste; učenke petja je začel sprejemati šele leta 1817,
učence petja pa leta 1818. V nasprotju s pariškim konservatorijem je tukaj
potekal tudi spremljajoči pouk s splošnoizobraževalnimi predmeti, kot so
bili nemški jezik, aritmetika, zgodovina, estetika in metrika. Tudi dunaj-
ski »Conservatorium der Gesellschaft der Musikfreunde« je velik pomen
pripisoval spremljajočemu teoretičnemu pouku; 4. avgusta 1817 so začeli s
šolo petja za deklice in dečke, po letu 1819 pa so začeli postopno uvajati
pouk orkestralnih instrumentov. – Članek prestavlja tri učne zavode in
njihovo dejavnost ter zlasti primerja njihove koncepte pouka.
Ključne besede: Pariz, Praga, Dunaj, glasbenopedagoški koncepti
Primož Kuret
Polemika o ljubljanski kompozicijski šoli
Pred ustanovitvijo glasbene akademije v Ljubljani leta 1938 je sprožil Uroš
Prevoršek, tedaj študent violine v Milanu, vprašanje ljubljanske kompozi-
cijske šole. Profesorja za kompozicijo sta bila Lucijan Marija Škerjanc in
Slavko Osterc. Pod vprašaj je postavil delo skladatelja Slavka Osterca in oči-
tal pomanjkanje kompozicijskega znanja mlajši in najmlajši skladateljski
generaciji. Na članek se je najprej odzval Pavel Šivic, ki je Prevorškovo pi-
sanje označil za »škodljivo in nedopustno«. Polemiki se je pridružil še ne-
podpisani člankar v Slovencu in očital Prevoršku »neobjektivnost in nepra-
vičnost«. Prevoršek se je odzval v Jutru, kjer je zagovarjal svoje poglede, češ
da je imel pred očmi samo kompozicijsko šolo in ne glasbene akademijo in
menil, da se vprašanja o Osterčevi kompozicijski šoli vlečejo že od njenega
nastanka. Kot nekdanji učenec te šole jo je prav dobro poznal in jo primer-
jal s šolami v tujini. Ogradil se je od obtožb, da ne ceni Osterčevega sklada-
teljskega dela in ponovil, da mu gre za objektivno in resno šolo. Po Šiviče-
vem odgovoru je uredništvo polemiko končalo.
Ključne besede: kompozicijska šola, Osterc, Šivic, Škerjanc, polemika.
Jana Lengová
Konservatorij v Bratislavi in prva tri desetletja njegove
dejavnosti (1919–1949): osebnosti, struktura, pomen
Nov kulturnopolitični in družbeni položaj po prelomu v letu 1918 je pome-
nil velik izziv za razvoj slovaškega glasbenega življenja. Eno od težišč je bila
institucionalizacija glasbenega šolstva. Leta 1919 ustanovljeni Konservato-
409
Konservatorij je bil zgled tako praškemu kot tudi dunajskemu konservato-
riju. Praški inštitut je s poučevanjem začel 24. aprila 1811 in je najprej spre-
jemal samo instrumentaliste; učenke petja je začel sprejemati šele leta 1817,
učence petja pa leta 1818. V nasprotju s pariškim konservatorijem je tukaj
potekal tudi spremljajoči pouk s splošnoizobraževalnimi predmeti, kot so
bili nemški jezik, aritmetika, zgodovina, estetika in metrika. Tudi dunaj-
ski »Conservatorium der Gesellschaft der Musikfreunde« je velik pomen
pripisoval spremljajočemu teoretičnemu pouku; 4. avgusta 1817 so začeli s
šolo petja za deklice in dečke, po letu 1819 pa so začeli postopno uvajati
pouk orkestralnih instrumentov. – Članek prestavlja tri učne zavode in
njihovo dejavnost ter zlasti primerja njihove koncepte pouka.
Ključne besede: Pariz, Praga, Dunaj, glasbenopedagoški koncepti
Primož Kuret
Polemika o ljubljanski kompozicijski šoli
Pred ustanovitvijo glasbene akademije v Ljubljani leta 1938 je sprožil Uroš
Prevoršek, tedaj študent violine v Milanu, vprašanje ljubljanske kompozi-
cijske šole. Profesorja za kompozicijo sta bila Lucijan Marija Škerjanc in
Slavko Osterc. Pod vprašaj je postavil delo skladatelja Slavka Osterca in oči-
tal pomanjkanje kompozicijskega znanja mlajši in najmlajši skladateljski
generaciji. Na članek se je najprej odzval Pavel Šivic, ki je Prevorškovo pi-
sanje označil za »škodljivo in nedopustno«. Polemiki se je pridružil še ne-
podpisani člankar v Slovencu in očital Prevoršku »neobjektivnost in nepra-
vičnost«. Prevoršek se je odzval v Jutru, kjer je zagovarjal svoje poglede, češ
da je imel pred očmi samo kompozicijsko šolo in ne glasbene akademijo in
menil, da se vprašanja o Osterčevi kompozicijski šoli vlečejo že od njenega
nastanka. Kot nekdanji učenec te šole jo je prav dobro poznal in jo primer-
jal s šolami v tujini. Ogradil se je od obtožb, da ne ceni Osterčevega sklada-
teljskega dela in ponovil, da mu gre za objektivno in resno šolo. Po Šiviče-
vem odgovoru je uredništvo polemiko končalo.
Ključne besede: kompozicijska šola, Osterc, Šivic, Škerjanc, polemika.
Jana Lengová
Konservatorij v Bratislavi in prva tri desetletja njegove
dejavnosti (1919–1949): osebnosti, struktura, pomen
Nov kulturnopolitični in družbeni položaj po prelomu v letu 1918 je pome-
nil velik izziv za razvoj slovaškega glasbenega življenja. Eno od težišč je bila
institucionalizacija glasbenega šolstva. Leta 1919 ustanovljeni Konservato-
409
