Page 69 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 69
MIHAEL GLAVAN
odšel skupaj z očetom v Dalmatinovi skupini v Wittenberg, kjer so
pripravili in natisnili Biblijo, nato pa še Dalmatinov molitvenik in
pesmarico ter Bohoričevo slovnico.4 Kidrič navaja, da je Adam mlajši
študiral v Wittenbergu od 24. junija 1583, a pri tem ne pove, na
kateri šolski stopnji.5 Ker je šlo le za nekajmesečno bivanje, ko je bil
skupaj z Znojilškom delovni pomočnik pri tiskanju, ni moglo iti za
redno šolanje. Iz pisma saškemu knezu je jasno, da je slednji odobril
štipendijo za oba, Janža Znojilška in Adama Bohoriča mlajšega, vse
kakor pred tem datumom. Iz temeljitega pisnega poročila kranjs kim
odbornikom (26. aprila 1584) neposredno izvemo, da so oba petnajst
letna dečka »vključili v delo pri tisku za branje, poslušanje, korekturo,
revidiranje, prepisovanje in pri tiskanju nujna potrebna opravila, kjer
sta bila izredno koristna« (Rajhman, 1997:111-139). Torej sta pošteno
odslužila svoje bivanje; in če upoštevamo, kaj vse sta morala delati, ni
verjetno, da bi se hkrati tudi organizirano šolala.
Nedvomno je po opravljenem delu v Wittenbergu skupina, ver
jetno vključno s tiskarjem Lenartom Mravljo, ali vsaj Dalmatin,
oba Bohoriča in Znojilšek, nadaljevala pot v Schulpforto. Navedeno
pismo sporoča, da sta se potem mladeniča tu šolala dve leti, torej do
leta 1587, vendar je bila štipendija očitno podaljšana, ker v svoji proš
nji kranjskim deželnim stanovom za podporo pri študiju teolog ije na
univerzi v iz leta 1588 izrecno navajata, da sta se v Schulpforti šolala tri
leta (Rajhman, 1997:157-162). Prošnja tedaj sicer ni bila ugodno rešena,
vendar sta oba, Bohorič in Znojilšek, vpisana med študenti tübinške
univerze leta 1587 (Elze, 1877:18). Torej sta iz Schulpforte odšla v
Tübingen. Znojilšek očitno šolanja ni zmogel brez zunanje podpore,
ker ga kmalu najdemo v Ljubljani, kjer je bil 1588–1590 pomožni
učitelj na stanovski šoli. V tem času je še dvakrat prosil za štipendijo
in jo 1590 tudi dobil, nadaljeval študij in pozneje prosil še za podporo
pri magistrskem študiju. Kasnejše prošnje Adama Bohor iča mlajšega
niso dokumentirane. Ker se je v Ljubljano na stanovsko šolo vrnil šele
1892, je verjetno, da je pred tem neprekinjeno študiral.
4 Dalmatin in Bohorič v pismu saškemu knezu (Rajhman, 1997:108, 110) iz
recno pišeta, da so vse štiri knjige že natisnjene, in mu jih pošiljata hkrati s pismom.
5 O tem piše v geslu Adam Bohorič v Slovenskem biografskem leksikonu I,
Ljubljana 1925–32, 51.
67
odšel skupaj z očetom v Dalmatinovi skupini v Wittenberg, kjer so
pripravili in natisnili Biblijo, nato pa še Dalmatinov molitvenik in
pesmarico ter Bohoričevo slovnico.4 Kidrič navaja, da je Adam mlajši
študiral v Wittenbergu od 24. junija 1583, a pri tem ne pove, na
kateri šolski stopnji.5 Ker je šlo le za nekajmesečno bivanje, ko je bil
skupaj z Znojilškom delovni pomočnik pri tiskanju, ni moglo iti za
redno šolanje. Iz pisma saškemu knezu je jasno, da je slednji odobril
štipendijo za oba, Janža Znojilška in Adama Bohoriča mlajšega, vse
kakor pred tem datumom. Iz temeljitega pisnega poročila kranjs kim
odbornikom (26. aprila 1584) neposredno izvemo, da so oba petnajst
letna dečka »vključili v delo pri tisku za branje, poslušanje, korekturo,
revidiranje, prepisovanje in pri tiskanju nujna potrebna opravila, kjer
sta bila izredno koristna« (Rajhman, 1997:111-139). Torej sta pošteno
odslužila svoje bivanje; in če upoštevamo, kaj vse sta morala delati, ni
verjetno, da bi se hkrati tudi organizirano šolala.
Nedvomno je po opravljenem delu v Wittenbergu skupina, ver
jetno vključno s tiskarjem Lenartom Mravljo, ali vsaj Dalmatin,
oba Bohoriča in Znojilšek, nadaljevala pot v Schulpforto. Navedeno
pismo sporoča, da sta se potem mladeniča tu šolala dve leti, torej do
leta 1587, vendar je bila štipendija očitno podaljšana, ker v svoji proš
nji kranjskim deželnim stanovom za podporo pri študiju teolog ije na
univerzi v iz leta 1588 izrecno navajata, da sta se v Schulpforti šolala tri
leta (Rajhman, 1997:157-162). Prošnja tedaj sicer ni bila ugodno rešena,
vendar sta oba, Bohorič in Znojilšek, vpisana med študenti tübinške
univerze leta 1587 (Elze, 1877:18). Torej sta iz Schulpforte odšla v
Tübingen. Znojilšek očitno šolanja ni zmogel brez zunanje podpore,
ker ga kmalu najdemo v Ljubljani, kjer je bil 1588–1590 pomožni
učitelj na stanovski šoli. V tem času je še dvakrat prosil za štipendijo
in jo 1590 tudi dobil, nadaljeval študij in pozneje prosil še za podporo
pri magistrskem študiju. Kasnejše prošnje Adama Bohor iča mlajšega
niso dokumentirane. Ker se je v Ljubljano na stanovsko šolo vrnil šele
1892, je verjetno, da je pred tem neprekinjeno študiral.
4 Dalmatin in Bohorič v pismu saškemu knezu (Rajhman, 1997:108, 110) iz
recno pišeta, da so vse štiri knjige že natisnjene, in mu jih pošiljata hkrati s pismom.
5 O tem piše v geslu Adam Bohorič v Slovenskem biografskem leksikonu I,
Ljubljana 1925–32, 51.
67
