Page 76 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 76
RAZPRAVE, [TUDIJE
takrat je Trubar uradno izstopil iz katoliške cerkve in se pridružil
luteranom. Kot pastor je najprej deloval v mestu Rothenburg ob der
Tauber, pozneje pa tudi v Kemptnu in Urachu. Leta 1561 je postal
superintendent ali predstojnik v Ljubljani, od koder so ga leta 1565
spet izgnali. Vrnil se je v Nemčijo. Umrl je v Derendingenu, star
osemins edemdeset let.
Trubarjevo prvo pismo Bullingerju je nastalo 13. septembra
1555.8 V njem je zapisal, da veliko dolguje njemu in Konradu Pelli
canu (1477–1556), saj je kar sedemnajst let črpal iz njunih komen
tarjev o Novi zavezi za svoje pridige v Sloveniji. Ker so Trubarja leta
1548 izgnali iz njegove ljube domovine, je to sedemnajstletno ob
dobje trajalo od 1530 do 1547, ko je bil pridigar v Ljubljani, Laškem
in Trstu. To osebno pričevanje izpod Trubarjevega lastnega peresa
dok azuje, da so v njegovih začetnih letih v cerkveni službi igrala
pomembno vlogo dela švicarskih reformatorjev. Trubarja je k dopi
sov anju z Bullingerjem spodbudil Vergerio. Maja 1555 se je Vergerio
mudil v Zürichu, kjer se je s tamkajšnjim založnikom Gessnerjem
pogov arjal o tiskanju cele Nove zaveze v slovenskem jeziku.9 Ko je
nekaj mesecev pozneje Trubar v Nemčiji objavil svoj prevod Mate
jevega evang elija, je Gessner od Vergeria zahteval denarno povračilo,
ker sta sklen ila ustni dogovor in ker je v ta namen že kupil veliko
papirja. V svojem pismu je Trubar Bullingerja prosil, naj posreduje
v sporu z Gessn erjem in ga poskuša pomiriti. Pojasnil je tudi, da
ni mogel v Zürich, da bi tam objavil svoj prevod, ker mu njegovi
gos podje v Kemptnu, kjer je bil takrat pastor, niso dovolili na pot.
Bullinger je na Trubarjevo pismo odgovoril in tako se je začelo njuno
dopisovanje.
Bullinger, ki je bil pastor v Zürichu, je Trubarju pisal, čeprav je bil
ta luteranski duhovnik. To je pomembno, saj je Bullinger v tistem
času že imel splošno slabo mnenje o luteranih, kar je razvidno iz
njegovega pisma Kalvinu iz leta 1554: »Luterani, ta prepirljiva in
pogubna tolpa brez vsakega razumevanja in kulture, nas preganjajo
bolj zagrizeno od papistov. Spet podpihujejo že prekinjeno bitko …
8 Elze, Trubars Briefe, 19. Pismo delno citira Sakrausky, 179.
9 Mirko Rupel, Primož Trubar (Beograd: Nolit, 1960), 115.
74
takrat je Trubar uradno izstopil iz katoliške cerkve in se pridružil
luteranom. Kot pastor je najprej deloval v mestu Rothenburg ob der
Tauber, pozneje pa tudi v Kemptnu in Urachu. Leta 1561 je postal
superintendent ali predstojnik v Ljubljani, od koder so ga leta 1565
spet izgnali. Vrnil se je v Nemčijo. Umrl je v Derendingenu, star
osemins edemdeset let.
Trubarjevo prvo pismo Bullingerju je nastalo 13. septembra
1555.8 V njem je zapisal, da veliko dolguje njemu in Konradu Pelli
canu (1477–1556), saj je kar sedemnajst let črpal iz njunih komen
tarjev o Novi zavezi za svoje pridige v Sloveniji. Ker so Trubarja leta
1548 izgnali iz njegove ljube domovine, je to sedemnajstletno ob
dobje trajalo od 1530 do 1547, ko je bil pridigar v Ljubljani, Laškem
in Trstu. To osebno pričevanje izpod Trubarjevega lastnega peresa
dok azuje, da so v njegovih začetnih letih v cerkveni službi igrala
pomembno vlogo dela švicarskih reformatorjev. Trubarja je k dopi
sov anju z Bullingerjem spodbudil Vergerio. Maja 1555 se je Vergerio
mudil v Zürichu, kjer se je s tamkajšnjim založnikom Gessnerjem
pogov arjal o tiskanju cele Nove zaveze v slovenskem jeziku.9 Ko je
nekaj mesecev pozneje Trubar v Nemčiji objavil svoj prevod Mate
jevega evang elija, je Gessner od Vergeria zahteval denarno povračilo,
ker sta sklen ila ustni dogovor in ker je v ta namen že kupil veliko
papirja. V svojem pismu je Trubar Bullingerja prosil, naj posreduje
v sporu z Gessn erjem in ga poskuša pomiriti. Pojasnil je tudi, da
ni mogel v Zürich, da bi tam objavil svoj prevod, ker mu njegovi
gos podje v Kemptnu, kjer je bil takrat pastor, niso dovolili na pot.
Bullinger je na Trubarjevo pismo odgovoril in tako se je začelo njuno
dopisovanje.
Bullinger, ki je bil pastor v Zürichu, je Trubarju pisal, čeprav je bil
ta luteranski duhovnik. To je pomembno, saj je Bullinger v tistem
času že imel splošno slabo mnenje o luteranih, kar je razvidno iz
njegovega pisma Kalvinu iz leta 1554: »Luterani, ta prepirljiva in
pogubna tolpa brez vsakega razumevanja in kulture, nas preganjajo
bolj zagrizeno od papistov. Spet podpihujejo že prekinjeno bitko …
8 Elze, Trubars Briefe, 19. Pismo delno citira Sakrausky, 179.
9 Mirko Rupel, Primož Trubar (Beograd: Nolit, 1960), 115.
74
