Page 80 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 80
RAZPRAVE, [TUDIJE
pomeni, da sta si oba prizadevala ohraniti stike, čeprav si nista
povsem zaupala. V nekaterih zgodnjih pismih Vergerio Bullingerju
piše o svoji želji, da bi objavil slovenski prevod Nove zaveze in ga
posredno prosi za denarno pomoč iz Züricha.20 Po objavi Trubar
jevega prevoda Matejevega evangelija je Vergerio Bullingerju poslal
izvod z osebnim posvetilom.21
Vergerio je znal nekaj slovenščine in hrvaščine, zato je želel poma
gati pri tiskanju knjig v južnoslovanskih jezikih. Podprl je tiskanje
prvih štirih slovenskih knjig. Tri so bile Trubarjevo delo, ena pa nje
govo lastno. Te knjige so bile prve v slovenskem jeziku in v latinici. Med
njimi je bil tudi del Nove zaveze. Na žalost se je literarno sodelovanje
med Trubarjem in Vergeriem končalo leta 1556, ker je Vergerio širil
govorice, da je on avtor vseh slovenskih knjig. Razen tega je razsipno
ravnal z denarjem, zato je Trubar z njim prekinil sodelovanje.
Tretji del
BULLINGER IN VLAČIĆ
Čeprav si Bullinger in Vlačić nista dopisovala, sta poznala pisanje
in delovanje drug drugega. Vztrajala sta pri nasprotnih teoloških
stališčih in drug v drugem videla grožnjo za lastno doktrino. Bullin
gerju so pogosto poročali o Vlačićevih potovanjih in dejavnostih, ki
so ga zanimali. Leta 1552 je Vergerio, ki je bil takrat v Vicosopranu,
Bullingerju pisal, da ga je obiskal Vlačić in da sta veliko razpravljala
o evharistiji.22 Ker je Vlačić s svojim podpisom podprl Westphalovo
obsodbo razlage evharistije reformiranih cerkva in je tudi sam veliko
pisal o tej temi, je Bullinger v njem videl sovražnika.
Potem ko so leta 1561 Vlačića izključili z univerze v Jeni zaradi
njegovih naukov o izvirnem grehu, je postal begunec v Nemčiji. Med
20 Mirko Rupel, Tisk slovenskih knjig v Vergerievih pismih Bullingerju, Slavistična
revija 5–7 (1954), 238–245. Rupel je v svojem članku objavil dve Vergerijevi pismi
Bullingerju iz leta 1555.
21 Knjigo hranijo v centralni knjižnici v Zürichu pod signaturo: Bibl 252.
22 Gl. Traugott Schiess (ur.), Heinrich Bullingers Korrespondenz mit den
Graubündern, 3 vol. (Nieuwkoop: B. de Graff, 1968). I: 252–253.
78
pomeni, da sta si oba prizadevala ohraniti stike, čeprav si nista
povsem zaupala. V nekaterih zgodnjih pismih Vergerio Bullingerju
piše o svoji želji, da bi objavil slovenski prevod Nove zaveze in ga
posredno prosi za denarno pomoč iz Züricha.20 Po objavi Trubar
jevega prevoda Matejevega evangelija je Vergerio Bullingerju poslal
izvod z osebnim posvetilom.21
Vergerio je znal nekaj slovenščine in hrvaščine, zato je želel poma
gati pri tiskanju knjig v južnoslovanskih jezikih. Podprl je tiskanje
prvih štirih slovenskih knjig. Tri so bile Trubarjevo delo, ena pa nje
govo lastno. Te knjige so bile prve v slovenskem jeziku in v latinici. Med
njimi je bil tudi del Nove zaveze. Na žalost se je literarno sodelovanje
med Trubarjem in Vergeriem končalo leta 1556, ker je Vergerio širil
govorice, da je on avtor vseh slovenskih knjig. Razen tega je razsipno
ravnal z denarjem, zato je Trubar z njim prekinil sodelovanje.
Tretji del
BULLINGER IN VLAČIĆ
Čeprav si Bullinger in Vlačić nista dopisovala, sta poznala pisanje
in delovanje drug drugega. Vztrajala sta pri nasprotnih teoloških
stališčih in drug v drugem videla grožnjo za lastno doktrino. Bullin
gerju so pogosto poročali o Vlačićevih potovanjih in dejavnostih, ki
so ga zanimali. Leta 1552 je Vergerio, ki je bil takrat v Vicosopranu,
Bullingerju pisal, da ga je obiskal Vlačić in da sta veliko razpravljala
o evharistiji.22 Ker je Vlačić s svojim podpisom podprl Westphalovo
obsodbo razlage evharistije reformiranih cerkva in je tudi sam veliko
pisal o tej temi, je Bullinger v njem videl sovražnika.
Potem ko so leta 1561 Vlačića izključili z univerze v Jeni zaradi
njegovih naukov o izvirnem grehu, je postal begunec v Nemčiji. Med
20 Mirko Rupel, Tisk slovenskih knjig v Vergerievih pismih Bullingerju, Slavistična
revija 5–7 (1954), 238–245. Rupel je v svojem članku objavil dve Vergerijevi pismi
Bullingerju iz leta 1555.
21 Knjigo hranijo v centralni knjižnici v Zürichu pod signaturo: Bibl 252.
22 Gl. Traugott Schiess (ur.), Heinrich Bullingers Korrespondenz mit den
Graubündern, 3 vol. (Nieuwkoop: B. de Graff, 1968). I: 252–253.
78
