Page 81 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 81
LUKA ILI]
kontroverznim dogajanjem na univerzi v Jeni je Bullingerju o sporih
in vročih temah redno poročal flamski profesor v Marburgu Andreas
Hyperius (1511–1564).23 Vlačić se je iz Jene preselil v Regensburg.
Tam in v Celovcu24 je nameraval ustanoviti teološko šolo, kjer bi se
slovenski in hrvaški študentje usposabljali za duhovniški poklic med
podeželani in s tem pripomogli k širjenju reformacije med južnimi
Slovani. Ko so julija 1565 Trubarja izgnali iz Slovenije, ga je na mestu
predstojnika zamenjal Sebastjan Krelj (1538–1567), Vlačićev študent
iz Jene. V tistem času je kazalo, da se bo reformacija v Sloveniji
usmerila k pravovernemu luteranstvu, ki ga je zastopal Vlačić. Seveda
je to vznemirjalo Bullingerja.
Leta 1565 je Vlačić objavil hermenevtično gramatično delo, v
katerem je navedel trideset razlogov, zakaj se Kristusova prisotnost
med evharistijo širi prek njegovega telesa in krvi.25 Po izidu knjige je
Bullinger pisal Theodorju Bezi, naj odgovori Vlačiću. Ker se Beza ni
dovolj hitro odzval, ga je Bullinger čez tri tedne opomnil, da pričak u
je, da bo odgovoril Vlačić.26 Beza je to storil naslednje leto z delom,
v katerem je ovrgel Vlačićeve teze. Zanimivo je, da Bullinger ni hotel
sam pisati proti Vlačiću, temveč se je obrnil na Ženevo, kot se je že
pred več kot desetletjem, ko je prosil Kalvina, naj odgovori Westphalu.
Sredi spora o zakramentih pa se je znašel tudi Trubar, ki so ga
ob koncu leta 1563 obtožili cvinglijanstva. To se je zgodilo, ko so
prestregli eno izmed njegovih pisem, v katerem je obsodil razkol
med luterani in reformiranimi cerkvami ter izrazil svoje stališče, ki
se ni nagibalo na nobeno stran. Pismo je prišlo v roke dr. Jakobu
23 Gerhard Krause, Andreas Gerhard Hyperius: Briefe 1530–1563. Beiträge zur
historischen Theologie 64 (Tübingen: J.C.B. Mohr, 1981), gl. pisma št. 31, 35,
57 in 65.
24 Gl. Mijo Mirković, Pokušaj Matije Vlačića Ilirika da osnuje sveučelište u
Regensburgu i u Celovcu, Poseban otisak iz 300. knjige (Zagreb: JAZU, 1954).
25 Des Demonstrationes evidentissimae XXX. Praesentiae, distributionisque corporis ac
sanguinis Christi in sacra coena hactenus multis minus cognitae (Ober Ursel en Prusse:
Ursellis, 1565)
26 Gl. Bullingerjevo pismo Bezi z dne 31. maja 1565 v: Correspondence de
Théodore de Beze, Tome VI, Henri Meylan, Alain Durfour & Alexandre de Hensler
(ur.), serija: Travaux d’Humanisme et Renaissance (Ženeva: Libraire Droz, 1970),
95, in pismo z dne 20. junija 1565, str. 404.
79
kontroverznim dogajanjem na univerzi v Jeni je Bullingerju o sporih
in vročih temah redno poročal flamski profesor v Marburgu Andreas
Hyperius (1511–1564).23 Vlačić se je iz Jene preselil v Regensburg.
Tam in v Celovcu24 je nameraval ustanoviti teološko šolo, kjer bi se
slovenski in hrvaški študentje usposabljali za duhovniški poklic med
podeželani in s tem pripomogli k širjenju reformacije med južnimi
Slovani. Ko so julija 1565 Trubarja izgnali iz Slovenije, ga je na mestu
predstojnika zamenjal Sebastjan Krelj (1538–1567), Vlačićev študent
iz Jene. V tistem času je kazalo, da se bo reformacija v Sloveniji
usmerila k pravovernemu luteranstvu, ki ga je zastopal Vlačić. Seveda
je to vznemirjalo Bullingerja.
Leta 1565 je Vlačić objavil hermenevtično gramatično delo, v
katerem je navedel trideset razlogov, zakaj se Kristusova prisotnost
med evharistijo širi prek njegovega telesa in krvi.25 Po izidu knjige je
Bullinger pisal Theodorju Bezi, naj odgovori Vlačiću. Ker se Beza ni
dovolj hitro odzval, ga je Bullinger čez tri tedne opomnil, da pričak u
je, da bo odgovoril Vlačić.26 Beza je to storil naslednje leto z delom,
v katerem je ovrgel Vlačićeve teze. Zanimivo je, da Bullinger ni hotel
sam pisati proti Vlačiću, temveč se je obrnil na Ženevo, kot se je že
pred več kot desetletjem, ko je prosil Kalvina, naj odgovori Westphalu.
Sredi spora o zakramentih pa se je znašel tudi Trubar, ki so ga
ob koncu leta 1563 obtožili cvinglijanstva. To se je zgodilo, ko so
prestregli eno izmed njegovih pisem, v katerem je obsodil razkol
med luterani in reformiranimi cerkvami ter izrazil svoje stališče, ki
se ni nagibalo na nobeno stran. Pismo je prišlo v roke dr. Jakobu
23 Gerhard Krause, Andreas Gerhard Hyperius: Briefe 1530–1563. Beiträge zur
historischen Theologie 64 (Tübingen: J.C.B. Mohr, 1981), gl. pisma št. 31, 35,
57 in 65.
24 Gl. Mijo Mirković, Pokušaj Matije Vlačića Ilirika da osnuje sveučelište u
Regensburgu i u Celovcu, Poseban otisak iz 300. knjige (Zagreb: JAZU, 1954).
25 Des Demonstrationes evidentissimae XXX. Praesentiae, distributionisque corporis ac
sanguinis Christi in sacra coena hactenus multis minus cognitae (Ober Ursel en Prusse:
Ursellis, 1565)
26 Gl. Bullingerjevo pismo Bezi z dne 31. maja 1565 v: Correspondence de
Théodore de Beze, Tome VI, Henri Meylan, Alain Durfour & Alexandre de Hensler
(ur.), serija: Travaux d’Humanisme et Renaissance (Ženeva: Libraire Droz, 1970),
95, in pismo z dne 20. junija 1565, str. 404.
79
