Page 78 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik I (2005), številki 1-2, ISSN 1408-8363
P. 78
RAZPRAVE, [TUDIJE
Bullingerju pošiljal originalna pisma s prevodom, ki jih je prejel od
svojih sorodnikov in prijateljev v Sloveniji in ki opisujejo tamkajšnje
razmere. Bullinger je pozneje vsa originalna pisma vrnil Trubarju.
Iz teh pisem lahko ugotovimo več dejstev. Prvič, zelo očitno
je, da je Trubar globoko spoštoval starejšega, zmernega teologa
Bullingerja in da se je nanj obračal za nasvete in nauke. Po drugi
strani pa se je Bullinger zavedal Trubarjevih potreb in zmedenosti
ter ga usmeril k delom švicarskih reformatorjev. V svojih pismih
mu je osebno pojasnil drugi spor o zakramentih med luteranskim
predstojnikom v Hamburgu Joachimom Westphalom (1510–1574)
in Johannesom Kalvinom ter mu zaupal svoje mnenje o züriškem
sporazumu (Consensus Tigurinus) iz leta 1549.15 Oskar Sakrausky
meni, da je »Bulling erjev vpliv na Trubarjevo teološko stališče dosegel
svoj vrhunec z naukom o evharistiji«.16
Več let pozneje je predstojnik Württemberga Jakob Andreae (1528
do 1590) Trubarja obtožil »cvinglijanstva« zaradi njegovega stališča
do nauka o svetem obhajilu, kar kaže, da je Bullinger v tem pogledu
res vplival na Trubarja.
Drugič, pomembno je tudi dejstvo, da so Bullingerja zanimale
razmere v drugih državah in širjenje reformacije v pretežno katoliških
deželah in celo v deželah pod turško oblastjo. Kot duhovnik se ni
omejeval zgolj na svoje občestvo v Zürichu, temveč je zrl onkraj
državnih meja.
Na žalost je ohranjenih samo šest pisem (pet Trubarjevih Bullin
gerju in eno Bullingerjevo Trubarju).17
15 Gl. Bullingerjevo lastnoročno pismo Trubarju z dne 10. 10. 1557, napisano v
Zürichu (Zürcher staatsarchiv, signature E I 346a, str. 378–378v.). Pismo je objavil
Rupel v: Slavistična revija 3 (1950), 150–152.
16 Oskar Sakrausky, Theologische Einflüsse Bullingers bei Primus Trubar, v: Ulrich
Gäbler in Erlaud Herkenrath (ur.), Heinrich Bullinger 1504–1575: Gesammelte
Aufsätze zum 400. Todestag, Band 2 (Zürich: Theologischer Verlag, 1975),
177–195, citat 185.
17 Mirko Rupel je na osnovi šestih ohranjenih pisem rekonstruiral še tri
pisma, gl. H korespondenci Trubar-Bullinger, Slavistična revija 3 (1950), 149–156.
Vsa pisma so v züriških arhivih. Najnovejša kritična izdaja Trubarjevih pisem
je: Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja (Ljubljana: Slovenska akademija
znanosti in umetnosti, 1986). Rajhman je objavil 24 pisem več kakor Theodor
76
Bullingerju pošiljal originalna pisma s prevodom, ki jih je prejel od
svojih sorodnikov in prijateljev v Sloveniji in ki opisujejo tamkajšnje
razmere. Bullinger je pozneje vsa originalna pisma vrnil Trubarju.
Iz teh pisem lahko ugotovimo več dejstev. Prvič, zelo očitno
je, da je Trubar globoko spoštoval starejšega, zmernega teologa
Bullingerja in da se je nanj obračal za nasvete in nauke. Po drugi
strani pa se je Bullinger zavedal Trubarjevih potreb in zmedenosti
ter ga usmeril k delom švicarskih reformatorjev. V svojih pismih
mu je osebno pojasnil drugi spor o zakramentih med luteranskim
predstojnikom v Hamburgu Joachimom Westphalom (1510–1574)
in Johannesom Kalvinom ter mu zaupal svoje mnenje o züriškem
sporazumu (Consensus Tigurinus) iz leta 1549.15 Oskar Sakrausky
meni, da je »Bulling erjev vpliv na Trubarjevo teološko stališče dosegel
svoj vrhunec z naukom o evharistiji«.16
Več let pozneje je predstojnik Württemberga Jakob Andreae (1528
do 1590) Trubarja obtožil »cvinglijanstva« zaradi njegovega stališča
do nauka o svetem obhajilu, kar kaže, da je Bullinger v tem pogledu
res vplival na Trubarja.
Drugič, pomembno je tudi dejstvo, da so Bullingerja zanimale
razmere v drugih državah in širjenje reformacije v pretežno katoliških
deželah in celo v deželah pod turško oblastjo. Kot duhovnik se ni
omejeval zgolj na svoje občestvo v Zürichu, temveč je zrl onkraj
državnih meja.
Na žalost je ohranjenih samo šest pisem (pet Trubarjevih Bullin
gerju in eno Bullingerjevo Trubarju).17
15 Gl. Bullingerjevo lastnoročno pismo Trubarju z dne 10. 10. 1557, napisano v
Zürichu (Zürcher staatsarchiv, signature E I 346a, str. 378–378v.). Pismo je objavil
Rupel v: Slavistična revija 3 (1950), 150–152.
16 Oskar Sakrausky, Theologische Einflüsse Bullingers bei Primus Trubar, v: Ulrich
Gäbler in Erlaud Herkenrath (ur.), Heinrich Bullinger 1504–1575: Gesammelte
Aufsätze zum 400. Todestag, Band 2 (Zürich: Theologischer Verlag, 1975),
177–195, citat 185.
17 Mirko Rupel je na osnovi šestih ohranjenih pisem rekonstruiral še tri
pisma, gl. H korespondenci Trubar-Bullinger, Slavistična revija 3 (1950), 149–156.
Vsa pisma so v züriških arhivih. Najnovejša kritična izdaja Trubarjevih pisem
je: Jože Rajhman, Pisma Primoža Trubarja (Ljubljana: Slovenska akademija
znanosti in umetnosti, 1986). Rajhman je objavil 24 pisem več kakor Theodor
76
