Page 15 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 15
ANDREJ LESKOVIC
stvu, zato v Tübingenskem uvodu v filozofijo (1964) trdi, da iz Biblije
izvira »totalna ekspanzija humanističnega upanja«.3 V religijah
Bloch odkriva protest proti stanju, v katerem je človek tuj samemu
sebi in naravi, ter anticipacije sveta brez odtujenosti. Čeprav je
utopični cilj človeka in sveta zelo negotov, je po Blochu uresničljiv,
ni pa transcendenten kakor v religiji, marveč popolnoma imanenten;
to stališče je izhodišče Blochove kritike religije.
Z vprašanjem religije se je Bloch ukvarjal zlasti v Duhu utopije
(1918, 1923), tretjem zvezku Principa upanja (1959) in Ateizmu v
krščanstvu (1968). S svojim razmišljanjem o religiji si je, kakor ugo-
tavlja Cvetka Hedžet Tóth, prizadeval »misliti sintezo teizma in
ateizma«, to pa pomeni: »S tem je nakazal novo pojmovanje člove-
kovega duha, ki mu ne moremo več predpisovati meja in vsebine
samo s teizmom ali ateizmom. Nehote je pri tem izoblikoval nov
motiv filozofskega razmišljanja, ki ga velja označiti kot filozofiranje
onkraj teizma in ateizma«.4 Vsebina duha se namreč po mnenju av-
torice, ki ima pri tem v mislih še Maxa Horkheimerja, Theodorja W.
Adorna, Paula Tillicha in Dorothee Sölle, »nikdar in nikakor ne
izčrpa samo z nečim religioznim in teističnim in tudi ne s svojim
zagrizenim preganjalcem ateizmom, ki ga je sama porodila«.5
Blochova filozofija je vplivala na krščansko teologijo, najprej na
protestantsko, pozneje na katoliško, njegova dela je denimo prebiral
tudi judovski filozof Gershom Scholem. Med teologi, ki so se navdi-
hovali pri Blochu, je teolog upanja Jürgen Moltmann, ki je v delu
Teologija upanja, s katerim je vplival na črnsko in feministično teolo-
nada 1–3, Naprijed, Zagreb l981 / Das Prinzip Hoffnung, Suhrkamp, Frankfurt
na Majni 1985); TU – Tübingenski uvod v filozofijo (Tübinger Einleitung in die
Philosophie, Suhrkamp, Frankfurt na Majni 1985); EM – Experimentum mundi
(Experimentum mundi, Nolit, Beograd 1980 / Experimentum Mundi, Suhrkamp,
Frankfurt na Majni 1985), AK – Ateizem v krščanstvu (Ateizam u kršćanstvu,
Naprijed, Zagreb 1986 / Atheismus im Christentum, Suhrkamp, Frankfurt na Majni
1985).
3 TU, str. 185/199.
4 Cvetka Hedžet Tóth, Med metafiziko in etiko, Pomurska založba, Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete, Murska Sobota, Ljubljana 2002, str. 163.
5 Cvetka Hedžet Tóth, Onstran teizma in ateizma, Znamenje, let. 28, št. 3–4, 1998,
str. 74.
13
stvu, zato v Tübingenskem uvodu v filozofijo (1964) trdi, da iz Biblije
izvira »totalna ekspanzija humanističnega upanja«.3 V religijah
Bloch odkriva protest proti stanju, v katerem je človek tuj samemu
sebi in naravi, ter anticipacije sveta brez odtujenosti. Čeprav je
utopični cilj človeka in sveta zelo negotov, je po Blochu uresničljiv,
ni pa transcendenten kakor v religiji, marveč popolnoma imanenten;
to stališče je izhodišče Blochove kritike religije.
Z vprašanjem religije se je Bloch ukvarjal zlasti v Duhu utopije
(1918, 1923), tretjem zvezku Principa upanja (1959) in Ateizmu v
krščanstvu (1968). S svojim razmišljanjem o religiji si je, kakor ugo-
tavlja Cvetka Hedžet Tóth, prizadeval »misliti sintezo teizma in
ateizma«, to pa pomeni: »S tem je nakazal novo pojmovanje člove-
kovega duha, ki mu ne moremo več predpisovati meja in vsebine
samo s teizmom ali ateizmom. Nehote je pri tem izoblikoval nov
motiv filozofskega razmišljanja, ki ga velja označiti kot filozofiranje
onkraj teizma in ateizma«.4 Vsebina duha se namreč po mnenju av-
torice, ki ima pri tem v mislih še Maxa Horkheimerja, Theodorja W.
Adorna, Paula Tillicha in Dorothee Sölle, »nikdar in nikakor ne
izčrpa samo z nečim religioznim in teističnim in tudi ne s svojim
zagrizenim preganjalcem ateizmom, ki ga je sama porodila«.5
Blochova filozofija je vplivala na krščansko teologijo, najprej na
protestantsko, pozneje na katoliško, njegova dela je denimo prebiral
tudi judovski filozof Gershom Scholem. Med teologi, ki so se navdi-
hovali pri Blochu, je teolog upanja Jürgen Moltmann, ki je v delu
Teologija upanja, s katerim je vplival na črnsko in feministično teolo-
nada 1–3, Naprijed, Zagreb l981 / Das Prinzip Hoffnung, Suhrkamp, Frankfurt
na Majni 1985); TU – Tübingenski uvod v filozofijo (Tübinger Einleitung in die
Philosophie, Suhrkamp, Frankfurt na Majni 1985); EM – Experimentum mundi
(Experimentum mundi, Nolit, Beograd 1980 / Experimentum Mundi, Suhrkamp,
Frankfurt na Majni 1985), AK – Ateizem v krščanstvu (Ateizam u kršćanstvu,
Naprijed, Zagreb 1986 / Atheismus im Christentum, Suhrkamp, Frankfurt na Majni
1985).
3 TU, str. 185/199.
4 Cvetka Hedžet Tóth, Med metafiziko in etiko, Pomurska založba, Znanstveni
inštitut Filozofske fakultete, Murska Sobota, Ljubljana 2002, str. 163.
5 Cvetka Hedžet Tóth, Onstran teizma in ateizma, Znamenje, let. 28, št. 3–4, 1998,
str. 74.
13
