Page 272 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 272
RAZGLEDI, VPOGLEDI
se lahko na kolosalne olmeške monolitne moške glave iz predko-
lumbijskega obdobja, ki rastejo iz tal, in na Brancusijeve ženske glave,
njegove Speče muze. Z uporabo črk, ki se osamosvajajo od svojega
pomena in postajajo zanimive kot samostojni likovni znaki, pa se
navezuje na slikarstvo letrizma in s tem na enega najizvirnejših
prispevkov slovenske k evropski likovni umetnosti s slikarstvom
Janeza Bernika v šestdesetih letih. Črke, ki lebdijo ob predmetih, pa
nas spomnijo tudi na stripovske figure z besedilnimi oblački ali pa
na urbano ulično umetnost, ko grafitarji pri svojem impulzivnem
delu spajajo likovne znake s črkami. V tem raznolikem bogastvu
umetnostnozgodovinskih namigov je sporočilna večplastnost no-
vega spomenika, pa tudi njegova aktualnost.
Njegove prepoznavne oblike in direkten nagovor zlahka najdejo
komunikacijo z gledalcem, pa naj bo to skozi park hiteči mimoidoči,
brezdelni sprehajalec ali otrok, ki ga z bližnjega igrišča k spomeniku
zvabi skrivnostni videz črk. Nepričakovane povezave oblik gledalca s
svojo enigmatičnostjo pritegnejo, da začne sam razbirati pomene
raznorodnih elementov, ki sestavljajo celoto, pri čemer mu je v oporo
odprta komunikacija spomenika, ki ni vzvišeno odmaknjen na
podstavku, temveč dostopen, da se mu lahko približaš in se ga
dotakneš. Z novim spomenikom se je zakladnica umetiških nago-
vorov, ki so se v mestu v spomeniški plastiki zvrstili doslej, osvežila,
dopolnila in obogatila z novim pristopom. Knjige, ki počivajo na
spomeniku, pa imajo še dodatno sporočilno vrednost, saj nago-
varjajo slehernega meščana k njihovemu branju in uživanju v umir-
jeni kontemplaciji, ko si obdan z njimi, tako kot nič ne more zmotiti
neskončnega miru bronaste speče glave. Tudi material, ki si ga je
kipar izbral za spomenik, bron, ki najbolj kljubuje okoljskim pro-
cesom propadanja, daje delu dimenzijo trajanja.
Po stotih letih, odkar se je leta 1910 mesto Ljubljana prvič po-
klonilo protestantizmu s postavitvijo spomenika Primožu Trubarju,
vodilni osebnosti gibanja, ki je prvo zasejalo klice narodnega pre-
bujenja, smo zdaj dobili spomenik, ki nas spominja na prispevek
vseh protestantskih piscev, Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina,
Sebastijana Krelja in Adama Bohoriča ter tiskarjev-založnikov, pred-
vsem Janeza Mandelca, ki je v Ljubljani leta 1575 v Ljubljani prvi na
270
se lahko na kolosalne olmeške monolitne moške glave iz predko-
lumbijskega obdobja, ki rastejo iz tal, in na Brancusijeve ženske glave,
njegove Speče muze. Z uporabo črk, ki se osamosvajajo od svojega
pomena in postajajo zanimive kot samostojni likovni znaki, pa se
navezuje na slikarstvo letrizma in s tem na enega najizvirnejših
prispevkov slovenske k evropski likovni umetnosti s slikarstvom
Janeza Bernika v šestdesetih letih. Črke, ki lebdijo ob predmetih, pa
nas spomnijo tudi na stripovske figure z besedilnimi oblački ali pa
na urbano ulično umetnost, ko grafitarji pri svojem impulzivnem
delu spajajo likovne znake s črkami. V tem raznolikem bogastvu
umetnostnozgodovinskih namigov je sporočilna večplastnost no-
vega spomenika, pa tudi njegova aktualnost.
Njegove prepoznavne oblike in direkten nagovor zlahka najdejo
komunikacijo z gledalcem, pa naj bo to skozi park hiteči mimoidoči,
brezdelni sprehajalec ali otrok, ki ga z bližnjega igrišča k spomeniku
zvabi skrivnostni videz črk. Nepričakovane povezave oblik gledalca s
svojo enigmatičnostjo pritegnejo, da začne sam razbirati pomene
raznorodnih elementov, ki sestavljajo celoto, pri čemer mu je v oporo
odprta komunikacija spomenika, ki ni vzvišeno odmaknjen na
podstavku, temveč dostopen, da se mu lahko približaš in se ga
dotakneš. Z novim spomenikom se je zakladnica umetiških nago-
vorov, ki so se v mestu v spomeniški plastiki zvrstili doslej, osvežila,
dopolnila in obogatila z novim pristopom. Knjige, ki počivajo na
spomeniku, pa imajo še dodatno sporočilno vrednost, saj nago-
varjajo slehernega meščana k njihovemu branju in uživanju v umir-
jeni kontemplaciji, ko si obdan z njimi, tako kot nič ne more zmotiti
neskončnega miru bronaste speče glave. Tudi material, ki si ga je
kipar izbral za spomenik, bron, ki najbolj kljubuje okoljskim pro-
cesom propadanja, daje delu dimenzijo trajanja.
Po stotih letih, odkar se je leta 1910 mesto Ljubljana prvič po-
klonilo protestantizmu s postavitvijo spomenika Primožu Trubarju,
vodilni osebnosti gibanja, ki je prvo zasejalo klice narodnega pre-
bujenja, smo zdaj dobili spomenik, ki nas spominja na prispevek
vseh protestantskih piscev, Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina,
Sebastijana Krelja in Adama Bohoriča ter tiskarjev-založnikov, pred-
vsem Janeza Mandelca, ki je v Ljubljani leta 1575 v Ljubljani prvi na
270
