Page 273 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 273
NADJA ZGONIK
slovenskih tleh natisnil slovensko knjigo. Posvetitev vsem, ki so v
16. stoletju s svojo besedo ustanovili slovensko književnost, pomeni,
da je pred nami delo, ki slavi kolektivni in ne individualni prispevek.
S tem tudi sporoča, da se prelomna dejanja začno z individualno
spodbudo, vendar nimajo družbene moči, dokler se ne razširijo v
skupini podpornikov ideje ter za seboj potegnejo širše družbene
množice. Še eno sporočilo je pomembno. Pri začetkih slovenske
pisane besede je imel veliko vlogo tudi tiskar Janez Mandelc, ki je
leta 1575 v Ljubljani ustanovil prvo tiskarno, ki je tiskala slovenske
knjige. Ta je delovala do leta 1581, ko je bila prepovedana. V tem
času je natisnil okoli 30 knjig v slovenščini, hrvaščini, nemščini,
latinščini in madžarščini, med njimi petino vseh slovenskih tiskov v
16. stoletju, s čimer se je Ljubljana začela uveljavljati kot slovensko
kulturno središče. In ker se je slovesno odkritje javne plastike zgodilo
28. oktobra 2010 in je bilo posvečeno letu, ko je Ljubljana nosila
Unescov naslov Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010, je izzvenelo
tudi skladno z mislijo, da je šele z izoblikovanjem in dozoritvijo
nacionalne kulture mogoče enakovredno stopati po poti globalne
kulturne izmenjave.
271
slovenskih tleh natisnil slovensko knjigo. Posvetitev vsem, ki so v
16. stoletju s svojo besedo ustanovili slovensko književnost, pomeni,
da je pred nami delo, ki slavi kolektivni in ne individualni prispevek.
S tem tudi sporoča, da se prelomna dejanja začno z individualno
spodbudo, vendar nimajo družbene moči, dokler se ne razširijo v
skupini podpornikov ideje ter za seboj potegnejo širše družbene
množice. Še eno sporočilo je pomembno. Pri začetkih slovenske
pisane besede je imel veliko vlogo tudi tiskar Janez Mandelc, ki je
leta 1575 v Ljubljani ustanovil prvo tiskarno, ki je tiskala slovenske
knjige. Ta je delovala do leta 1581, ko je bila prepovedana. V tem
času je natisnil okoli 30 knjig v slovenščini, hrvaščini, nemščini,
latinščini in madžarščini, med njimi petino vseh slovenskih tiskov v
16. stoletju, s čimer se je Ljubljana začela uveljavljati kot slovensko
kulturno središče. In ker se je slovesno odkritje javne plastike zgodilo
28. oktobra 2010 in je bilo posvečeno letu, ko je Ljubljana nosila
Unescov naslov Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010, je izzvenelo
tudi skladno z mislijo, da je šele z izoblikovanjem in dozoritvijo
nacionalne kulture mogoče enakovredno stopati po poti globalne
kulturne izmenjave.
271
