Page 277 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 277
Karl W. Schwarz
UVOD V KNJIGO O TRUBARJU
Primož Trubar, kakor dosledno pišemo v tej knjigi, s čimer želimo
spomniti, da je v zgodovino vstopil kot »oče slovenske književnosti
in kulture«, je bil mojster ne samo pisanja knjig, temveč tudi pred-
govorov in posvetil. Z njimi je nagovoril in počastil osebo, ki ji je
namenil uvodne besede, predvsem pa je bralcu skorajda plastično
prikazal, kaj ga pričakuje v knjigi in kakšen smoter si je knjiga
zastavila. Včasih je bilo takšno pisanje zelo obsežno.
Tukaj ne smemo zaiti v obsežnost, priporočena je jedrnatost.
Vendar pa naj, za boljšo umestitev knjige, uvod vsaj poskusi prikazati
nekatera klasična vprašanja v raziskovanju Trubarja in pojasniti
odgovore.
Jože Javoršek (1920–1990), slovenski pisatelj in esejist, ki velja za
enega izmed najbolj znanih stilistov in mislecev slovenske povojne
književnosti, je o slovenskem reformatorju napisal zelo upoštevano
knjigo – ne znanstvene razprave, temveč poljudno in vzburljivo
predstavitev, deloma skrajno polemično in bojevito, zelo zavzeto za
pravo podobo Trubarja v Sloveniji, celo ne brez hagiografskih teženj.
Prva izdaja je izšla v Ljubljani leta 1977, ljudje so jo radi brali in je
začrtala, spričo piščevega pomembnega položaja kot direktorja
radijskega zavoda v Sloveniji, podobo Trubarja v Javorškovi gene-
raciji. Druga izdaja je izšla leta 1986 ob 400. obletnici Trubarjeve
smrti, tretja, posthumna (urednik Kazimir Rapoša), pa v velikem
Trubarjevem letu 2008. Odtlej se je Lojze Wieser ukvarjal z mislijo
na objavo nemške različice te biografije. Zdaj je pred nami v odlič-
nem prevodu Richarda Götza v sodelovanju z Metko Wakounig in
Elviro Gross (uredništvo).
275
UVOD V KNJIGO O TRUBARJU
Primož Trubar, kakor dosledno pišemo v tej knjigi, s čimer želimo
spomniti, da je v zgodovino vstopil kot »oče slovenske književnosti
in kulture«, je bil mojster ne samo pisanja knjig, temveč tudi pred-
govorov in posvetil. Z njimi je nagovoril in počastil osebo, ki ji je
namenil uvodne besede, predvsem pa je bralcu skorajda plastično
prikazal, kaj ga pričakuje v knjigi in kakšen smoter si je knjiga
zastavila. Včasih je bilo takšno pisanje zelo obsežno.
Tukaj ne smemo zaiti v obsežnost, priporočena je jedrnatost.
Vendar pa naj, za boljšo umestitev knjige, uvod vsaj poskusi prikazati
nekatera klasična vprašanja v raziskovanju Trubarja in pojasniti
odgovore.
Jože Javoršek (1920–1990), slovenski pisatelj in esejist, ki velja za
enega izmed najbolj znanih stilistov in mislecev slovenske povojne
književnosti, je o slovenskem reformatorju napisal zelo upoštevano
knjigo – ne znanstvene razprave, temveč poljudno in vzburljivo
predstavitev, deloma skrajno polemično in bojevito, zelo zavzeto za
pravo podobo Trubarja v Sloveniji, celo ne brez hagiografskih teženj.
Prva izdaja je izšla v Ljubljani leta 1977, ljudje so jo radi brali in je
začrtala, spričo piščevega pomembnega položaja kot direktorja
radijskega zavoda v Sloveniji, podobo Trubarja v Javorškovi gene-
raciji. Druga izdaja je izšla leta 1986 ob 400. obletnici Trubarjeve
smrti, tretja, posthumna (urednik Kazimir Rapoša), pa v velikem
Trubarjevem letu 2008. Odtlej se je Lojze Wieser ukvarjal z mislijo
na objavo nemške različice te biografije. Zdaj je pred nami v odlič-
nem prevodu Richarda Götza v sodelovanju z Metko Wakounig in
Elviro Gross (uredništvo).
275
