Page 275 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 275
MICHAEL BÜNKER
prispe na Dunaj po dolgem potovanju po morju in čez Alpe. Svet se
zrašča, s tem naraščajo izzivi pluralnosti. Povezujoči se svet pa ni
enovit, zanj so značilne različnosti.
Trubar je sodeloval v takratnem nemirnem preseljevanju. V času
odraščanja je odšel iz domovine in se šolal na Reki, v Salzburgu,
Trstu in tudi na Dunaju. Prostovoljnemu bivanju na tujem je nato
sledila usoda preganjanca, begunca in izgnanca zaradi čedalje kore-
nitejše protireformacije v Vojvodini Kranjski, v osrčju današnje
Slovenije. Zaradi osebne nemile izkušnje se je želel zavzemati za
kulturno, jezikovno in religijsko mnogovrstnost ne samo v svoji
slovenski domovini, temveč v vsej Evropi. Latinski verz na njegovem
epitafu v cerkvi v Derendingenu blizu Tübingena pravi: »Oče ubo-
gim je bil, neizkušenim ščit in zavetje.«* Ni pa menil, da družbena
raznovrstnost vodi v nezavezujoči relativizem. Na podlagi svojega
evangeličanskega prepričanja se je znal v večstranskem svetu ne-
dvoumno postaviti na stran tistih, ki so bili odrinjeni na rob, ki so
se morali kot manjšina bojevati za svoje pravice, ki so potrebovali
solidarnost vseh. – Takšni dediščini so zavezani izdajatelji zbirke
Edition Primož Trubar.
Trubar je zapustil veliko natisnjenih besedil. Med njimi je prva
slovenska knjiga v slovenščini, Catechismus In der Windischenn Sprach
[Katekizem v slovenskem jeziku; prev.], ki je bil natisnjen v Tübingenu
leta 1550 in je ohranjen samo v enem izvodu. Podnaslov je v sloven-
ščini: Anu kratku Poduuzhene Êkaterim vÊaki zhlouik more vnebu pryti. S
to knjigo je utemeljil slovenski knjižni jezik, kar Republika Slovenija
še zmeraj zelo ceni, saj je evrski kovanec opremila z njegovim por-
tretom in praznuje – čeprav so evangeličani v njej po številu le
neštevilna manjšina – edina med evropskimi državami kot državni
praznik dan reformacije (31. oktober).
Posebej naj bo omenjena drobna knjižica: Abecedarium iz leta
1550. Ohranil se je prav tako samo en izvod, ki je zvezan skupaj s
katekizmom iz leta 1550 in je shranjen v zbirki Rarissima v Avstrijski
nacionalni knjižnici na Dunaju. Abecednik je, kakor pravi slovenski
* Prevod: Anton Sovrè. Izvirni latinski stih: »Pauperibus pater, hospitibus quoque
portus et aura.« Gl. Mirko Rupel, Primož Trubar. Življenje in delo. Ljubljana 1962,
221. Op. prev.
273
prispe na Dunaj po dolgem potovanju po morju in čez Alpe. Svet se
zrašča, s tem naraščajo izzivi pluralnosti. Povezujoči se svet pa ni
enovit, zanj so značilne različnosti.
Trubar je sodeloval v takratnem nemirnem preseljevanju. V času
odraščanja je odšel iz domovine in se šolal na Reki, v Salzburgu,
Trstu in tudi na Dunaju. Prostovoljnemu bivanju na tujem je nato
sledila usoda preganjanca, begunca in izgnanca zaradi čedalje kore-
nitejše protireformacije v Vojvodini Kranjski, v osrčju današnje
Slovenije. Zaradi osebne nemile izkušnje se je želel zavzemati za
kulturno, jezikovno in religijsko mnogovrstnost ne samo v svoji
slovenski domovini, temveč v vsej Evropi. Latinski verz na njegovem
epitafu v cerkvi v Derendingenu blizu Tübingena pravi: »Oče ubo-
gim je bil, neizkušenim ščit in zavetje.«* Ni pa menil, da družbena
raznovrstnost vodi v nezavezujoči relativizem. Na podlagi svojega
evangeličanskega prepričanja se je znal v večstranskem svetu ne-
dvoumno postaviti na stran tistih, ki so bili odrinjeni na rob, ki so
se morali kot manjšina bojevati za svoje pravice, ki so potrebovali
solidarnost vseh. – Takšni dediščini so zavezani izdajatelji zbirke
Edition Primož Trubar.
Trubar je zapustil veliko natisnjenih besedil. Med njimi je prva
slovenska knjiga v slovenščini, Catechismus In der Windischenn Sprach
[Katekizem v slovenskem jeziku; prev.], ki je bil natisnjen v Tübingenu
leta 1550 in je ohranjen samo v enem izvodu. Podnaslov je v sloven-
ščini: Anu kratku Poduuzhene Êkaterim vÊaki zhlouik more vnebu pryti. S
to knjigo je utemeljil slovenski knjižni jezik, kar Republika Slovenija
še zmeraj zelo ceni, saj je evrski kovanec opremila z njegovim por-
tretom in praznuje – čeprav so evangeličani v njej po številu le
neštevilna manjšina – edina med evropskimi državami kot državni
praznik dan reformacije (31. oktober).
Posebej naj bo omenjena drobna knjižica: Abecedarium iz leta
1550. Ohranil se je prav tako samo en izvod, ki je zvezan skupaj s
katekizmom iz leta 1550 in je shranjen v zbirki Rarissima v Avstrijski
nacionalni knjižnici na Dunaju. Abecednik je, kakor pravi slovenski
* Prevod: Anton Sovrè. Izvirni latinski stih: »Pauperibus pater, hospitibus quoque
portus et aura.« Gl. Mirko Rupel, Primož Trubar. Življenje in delo. Ljubljana 1962,
221. Op. prev.
273
