Page 278 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VII (2011), številka 13-14, ISSN 1408-8363
P. 278
RAZGLEDI, VPOGLEDI
I
Presojanje pomena Javorškove knjige v ozračju sedanjega močno
povečanega zanimanja za Primoža Trubarja, »Luthra Slovencev«, ni
lahka naloga. Raziskovanje Trubarja, ki poteka predvsem v Sloveniji
(Dolinar 1986), pa tudi na Württemberškem (Vorndran 1977) in v
Avstriji (Rajšp 2001), se je po letu 1986 (400. obletnica smrti) opazno
razvilo. To kažejo številna posvetovanja in simpoziji, njihov plod so
zborniki, ki so znatno razširili naše poznavanje Trubarjevega življe-
nja in dela v evropskih okoliščinah njegovega časa: študiral in deloval
je na Reki, v Salzburgu, Trstu, na Dunaju, v Ljubljani, Nürnbergu,
Rothenburgu nad Taubero, Kemptenu, Urachu, Tübingenu – to pa
je upoštevanja vredno srednjeevropsko delovno območje.
Že v Luthrovem letu 1983 je 3. zborovanje slavistov celovške in
ljubljanske univerze obravnavalo protestantizem pri Slovencih (Ne-
weklowsky 1984), leta 1985 so v Slovenski akademiji znanosti in
umetnosti razpravljali o družbeni in kulturni podobi slovenske
reformacije (Dolinar 1986); 1986 je sledilo posvetovanje na univerzi
v Tübingenu (Kluge 1995), ki je razgrnilo in razčlenilo Trubarjevo
življenje v svetu »med Ljubljano in Tübingenom«; pri tem je deloma
prišlo tudi do plodnega interdisciplinarnega sodelovanja med občim
zgodovinopisjem, cerkvenim zgodovinarstvom in slavistiko. Tudi
mednarodni simpozij o Trubarju 1987 je presegel politične in znan-
stvene meje ter zmogel, vsaj v nastavkih, razveseljivo evropsko raz-
pravljanje, ki je dokumentirano v III. Trubarjevem zborniku (Jakopin,
Kerševan, Pogačnik 1996).
Na novo so bila izdana Trubarjeva pisma (Rajhman 1986), prvič
pa so izšla pisma drugih slovenskih protestantov (Rajhman 1997)
in prvič so bili zbrani in pojasnjeni Trubarjevi nemški predgovori v
slovenskih in hrvaških protestantskih knjigah (Sakrausky 1989).
Izhajati je začela (2002–) kritična izdaja Trubarjevih Zbranih del (Igor
Grdina; Jonatan Vinkler). Razstava v Avstrijski nacionalni knjižnici
na Dunaju je pokazala, da so v tej nekdanji Dvorni knjižnici ohra-
njeni številni najpomembnejši Trubarjevi dragulji, med njimi unikat
njegovega katekizma iz leta 1550 (Sakrausky 1986). To pojasnjuje
tudi posebno tehtnost dunajske knjižnice za raziskovanje Trubarja:
omeniti moramo Jerneja Kopitarja, Franca Miklošiča, Ivana Kostren-
276
I
Presojanje pomena Javorškove knjige v ozračju sedanjega močno
povečanega zanimanja za Primoža Trubarja, »Luthra Slovencev«, ni
lahka naloga. Raziskovanje Trubarja, ki poteka predvsem v Sloveniji
(Dolinar 1986), pa tudi na Württemberškem (Vorndran 1977) in v
Avstriji (Rajšp 2001), se je po letu 1986 (400. obletnica smrti) opazno
razvilo. To kažejo številna posvetovanja in simpoziji, njihov plod so
zborniki, ki so znatno razširili naše poznavanje Trubarjevega življe-
nja in dela v evropskih okoliščinah njegovega časa: študiral in deloval
je na Reki, v Salzburgu, Trstu, na Dunaju, v Ljubljani, Nürnbergu,
Rothenburgu nad Taubero, Kemptenu, Urachu, Tübingenu – to pa
je upoštevanja vredno srednjeevropsko delovno območje.
Že v Luthrovem letu 1983 je 3. zborovanje slavistov celovške in
ljubljanske univerze obravnavalo protestantizem pri Slovencih (Ne-
weklowsky 1984), leta 1985 so v Slovenski akademiji znanosti in
umetnosti razpravljali o družbeni in kulturni podobi slovenske
reformacije (Dolinar 1986); 1986 je sledilo posvetovanje na univerzi
v Tübingenu (Kluge 1995), ki je razgrnilo in razčlenilo Trubarjevo
življenje v svetu »med Ljubljano in Tübingenom«; pri tem je deloma
prišlo tudi do plodnega interdisciplinarnega sodelovanja med občim
zgodovinopisjem, cerkvenim zgodovinarstvom in slavistiko. Tudi
mednarodni simpozij o Trubarju 1987 je presegel politične in znan-
stvene meje ter zmogel, vsaj v nastavkih, razveseljivo evropsko raz-
pravljanje, ki je dokumentirano v III. Trubarjevem zborniku (Jakopin,
Kerševan, Pogačnik 1996).
Na novo so bila izdana Trubarjeva pisma (Rajhman 1986), prvič
pa so izšla pisma drugih slovenskih protestantov (Rajhman 1997)
in prvič so bili zbrani in pojasnjeni Trubarjevi nemški predgovori v
slovenskih in hrvaških protestantskih knjigah (Sakrausky 1989).
Izhajati je začela (2002–) kritična izdaja Trubarjevih Zbranih del (Igor
Grdina; Jonatan Vinkler). Razstava v Avstrijski nacionalni knjižnici
na Dunaju je pokazala, da so v tej nekdanji Dvorni knjižnici ohra-
njeni številni najpomembnejši Trubarjevi dragulji, med njimi unikat
njegovega katekizma iz leta 1550 (Sakrausky 1986). To pojasnjuje
tudi posebno tehtnost dunajske knjižnice za raziskovanje Trubarja:
omeniti moramo Jerneja Kopitarja, Franca Miklošiča, Ivana Kostren-
276
