Page 237 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363
P. 237
FRANC KUZMI^
V Prekmurju vztrajajoči evangeličani pa niso odnehali s proš-
njami svojim zemljiškim gospodarjem in oblastem, med drugim celo
s prošnjo cesarici Mariji Tereziji leta 1744. Toda prošnje niso za-
legle.13 Prav nasprotno, cesarica je leta 1777 ustanovila v Sombotelu
novo katoliško škofijo z osrednjim namenom – pokatoličaniti prote-
stante na območju te škofije, kamor je spadalo tudi Prekmurje.
V Némes Csóju je deloval tudi vidni prekmurski učitelj Mihael
Sever, avtor tretje prekmurske knjige, nekakšnega učbenika z na-
slovom Red zveličanstva (Réd zvelicsánsztva), ki je izšel leta 1747. Po
njegovi smrti ga je kot učitelja nasledil mladi Števan Küzmič, ki je
prav tako pripravil nekaj učbenikov. Števan Küzmič je bil iz Némes
Csója poklican za duhovnika v Surd, kjer je nadaljeval pastoralno in
izobraževalno dejavnost.14
IV. Književnost
Zgodbo slovenskega protestantskega slovstva, ki jo v drugi po-
lovici 16. stoletja zapišejo Primož Trubar, Sebastjan Krelj, Adam
Bohorič, Jurij Dalmatin in drugi in je tudi zgodba o začetkih sloven-
ske tiskane besede, se proti koncu tega in na začetku 17. stoletja
konča. Protireformacijski odloki posvetnih oblasti in rekatolizacijske
komisije so utišali slovensko protestantsko besedo na Kranjskem,
Koroškem in Štajerskem. Nekoliko drugače je bilo v Prekmurju, ki
je bilo tedaj del ogrskega kraljestva.
Iz predgovora v Nouvem zakonu (Nouvi zákon ali testamentom)
Števana Küzmiča lahko sklepamo, da so takratni prekmurski du-
hovniki in učitelji poznali Trubarjeva dela, pa tudi Dalmatinov
prevod Biblije. Ugotavljali so namreč, da si prekmurski človek s temi
deli ne bi mogel pomagati, saj mu njihov jezik ni razumljiv. Na-
vzočnost teh knjig v Prekmurju pa med drugim dokazujejo tudi
pisni viri, predvsem vizitacijski zapisniki.
13 Franc Kuzmič, Pismo prekmurskih protestantov cesarici Mariji Tereziji. Evangeličanski
koledar (Murska Sobota) 1993, str. 72-76.
14 Franc Šebjanič, Štefan Kuzmič in njegovo delo. Murska Sobota: Pomurska
založba, 1976.
235
V Prekmurju vztrajajoči evangeličani pa niso odnehali s proš-
njami svojim zemljiškim gospodarjem in oblastem, med drugim celo
s prošnjo cesarici Mariji Tereziji leta 1744. Toda prošnje niso za-
legle.13 Prav nasprotno, cesarica je leta 1777 ustanovila v Sombotelu
novo katoliško škofijo z osrednjim namenom – pokatoličaniti prote-
stante na območju te škofije, kamor je spadalo tudi Prekmurje.
V Némes Csóju je deloval tudi vidni prekmurski učitelj Mihael
Sever, avtor tretje prekmurske knjige, nekakšnega učbenika z na-
slovom Red zveličanstva (Réd zvelicsánsztva), ki je izšel leta 1747. Po
njegovi smrti ga je kot učitelja nasledil mladi Števan Küzmič, ki je
prav tako pripravil nekaj učbenikov. Števan Küzmič je bil iz Némes
Csója poklican za duhovnika v Surd, kjer je nadaljeval pastoralno in
izobraževalno dejavnost.14
IV. Književnost
Zgodbo slovenskega protestantskega slovstva, ki jo v drugi po-
lovici 16. stoletja zapišejo Primož Trubar, Sebastjan Krelj, Adam
Bohorič, Jurij Dalmatin in drugi in je tudi zgodba o začetkih sloven-
ske tiskane besede, se proti koncu tega in na začetku 17. stoletja
konča. Protireformacijski odloki posvetnih oblasti in rekatolizacijske
komisije so utišali slovensko protestantsko besedo na Kranjskem,
Koroškem in Štajerskem. Nekoliko drugače je bilo v Prekmurju, ki
je bilo tedaj del ogrskega kraljestva.
Iz predgovora v Nouvem zakonu (Nouvi zákon ali testamentom)
Števana Küzmiča lahko sklepamo, da so takratni prekmurski du-
hovniki in učitelji poznali Trubarjeva dela, pa tudi Dalmatinov
prevod Biblije. Ugotavljali so namreč, da si prekmurski človek s temi
deli ne bi mogel pomagati, saj mu njihov jezik ni razumljiv. Na-
vzočnost teh knjig v Prekmurju pa med drugim dokazujejo tudi
pisni viri, predvsem vizitacijski zapisniki.
13 Franc Kuzmič, Pismo prekmurskih protestantov cesarici Mariji Tereziji. Evangeličanski
koledar (Murska Sobota) 1993, str. 72-76.
14 Franc Šebjanič, Štefan Kuzmič in njegovo delo. Murska Sobota: Pomurska
založba, 1976.
235
