Page 13 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik VIII (2012), številka 15-16, ISSN 1408-8363

Igor Grdina

OBSTATI, KO SE VSE [IBI

V »tim mescu tiga maliga travna, v tim lejtu po Kristusevim
rojstvu M.D.LXXVII«, je »na životu« bolni, a duhovno še kako čili
Primož Trubar, ki je prav tedaj pošiljal v tisk eno svojih zadnjih knjig
– Noviga testamenta pusledni dejl –, ugotavljal:

»Taku mi bomo nešli, slišali inu vidili, de ta vekši
dejl, tako dobru tih lutrskih koker papežnikovih,
so nerodlivi, božji besedi zuper inu nepokorni. Zakaj
ti papežniki očitu malikujo ž nih izpačenimi mašami,
odpustki, zalubami, kloštri, ordni; to Kristusevo
očito, zastopno besedo, zapuvidi, postave sovražijo
inu tu nega čast, martro, zaslužene stavijo nazaj inu
poteptavajo; te s. zakramente prevračajo; ž nih falš
vukum inu hinavščino boge ludi ob dušo inu blagu
perpravlajo. Ti lutrski tudi le čedale hu[j]ši, nezvejstiši
perhajejo, v nepokuri prebivajo, malu inu skoraj
nikomer prave lubezni inu perjazni izkažo. In summa,
ti lutrski glih taku koker ti papežniki, ta vekši dejl od
nih, v tih velikih smrtnih grehih, o[d]zgoraj poprej
imenovanih, od samiga Kristusa prerokovanih, do
vušes stoje. Nikdar poprej od obenih ludi na svetju
ne[j] bilu slišati ne viditi take oferti, požreščine inu
mnogotere nepridne potrate, koker zdaj per nas se
godi suseb s tejm gvantom inu gostovanem. Mi zdaj
te naše smrkove glave, te smrdeče trebuhe, blatne noge
zgul ž žametom, damaskom, skarlatom, spinatom,

11