Page 352 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 352
[TUDIJSKI VE^ERI
lom mariborskega meščanstva, saj je bilo mesto leta 1541 v družbi
štajerskih deželnih stanov, ko so ti deželnega kneza neuspešno pro-
sili za priznanje verske svobode. Maribor je zastopal mestni sodnik
Koloman Holzmann, ki ga kaže jemati kot prvega mariborskega
evangeličanskega mestnega sodnika.6
Silovit zagon je augsburška veroizpoved na Štajerskem dobila po
letu 1549, ko so jo stanovi oklicali za »deželo augsburške veroizpove-
di«, vsem Ferdinandovim zavrnitvam in nasprotovanju navkljub. V
Mariboru je dogajanje v deželi sovpadlo s časom, ko je župnijo pre-
vzel iz Kamnika izvirajoči vikar Jurij Siechel, ki je župnijo vodil v tedaj
ne neobičajnem konfesionalno strpnem in vključujočem duhu od
prevzema leta 1554 do svoje smrti 32 let pozneje. V Siechlovem času
je mariborska evangeličanska skupnost lahko zacvetela, saj je bilo za
vse njene duhovne potrebe, od zibelke do groba, poskrbljeno v okviru
katoliške župnije. V vikarjevem zasebnem življenju se je njegova po-
klicna drža odražala v tem, da je bila ena od njegovih treh hčera –
poročen je bil tudi sam – poročena z evangeličanom Adamom Haid-
falkom, večkratnim mariborskim mestnim sodnikom.7
Na deželni ravni se je Maribor v tem času prebil v družbo najpo-
membnejših štajerskih evangeličanskih mest: glavnega mesta Gradca
(Graz), t. i. viteškega mesta Judenburga in strateško pomembne Rad-
gone (Bad Radkersburg).8
Vrhunec nove samozavesti meščanov je nastopil leta 1572, še pred
deželnim zborom v Gradcu (graška pomiritev), brez dvoma pa v
pripravah nanj, ko so mestne oblasti razglasile Maribor za »mesto
augsburške veroizpovedi«. Poimenovanje se je v uradnih dokumentih
mestnih oblasti neredko uporabljalo naslednjega četrt stoletja, torej
v obdobju, ko lahko o mestu brez večjih zadržkov govorimo kot o
»evangeličanskem Mariboru«.9
6 Žiga Oman, Evangeličanski Maribor – mesto in njegova okolica v času reformacije: besedilo
razstave = Evangelisches Maribor – Die Stadt und ihre nähere Umgebung in der Re
formationszeit: Ausstellungstext = Evangelical Maribor – The Town and its Surroundings
in the Reformation Period: Exibition Text, Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 2012,
str. 6.
7 Prav tam, str. 6–8 in 21.
8 Prav tam, str. 7–8.
9 Prav tam.
350
lom mariborskega meščanstva, saj je bilo mesto leta 1541 v družbi
štajerskih deželnih stanov, ko so ti deželnega kneza neuspešno pro-
sili za priznanje verske svobode. Maribor je zastopal mestni sodnik
Koloman Holzmann, ki ga kaže jemati kot prvega mariborskega
evangeličanskega mestnega sodnika.6
Silovit zagon je augsburška veroizpoved na Štajerskem dobila po
letu 1549, ko so jo stanovi oklicali za »deželo augsburške veroizpove-
di«, vsem Ferdinandovim zavrnitvam in nasprotovanju navkljub. V
Mariboru je dogajanje v deželi sovpadlo s časom, ko je župnijo pre-
vzel iz Kamnika izvirajoči vikar Jurij Siechel, ki je župnijo vodil v tedaj
ne neobičajnem konfesionalno strpnem in vključujočem duhu od
prevzema leta 1554 do svoje smrti 32 let pozneje. V Siechlovem času
je mariborska evangeličanska skupnost lahko zacvetela, saj je bilo za
vse njene duhovne potrebe, od zibelke do groba, poskrbljeno v okviru
katoliške župnije. V vikarjevem zasebnem življenju se je njegova po-
klicna drža odražala v tem, da je bila ena od njegovih treh hčera –
poročen je bil tudi sam – poročena z evangeličanom Adamom Haid-
falkom, večkratnim mariborskim mestnim sodnikom.7
Na deželni ravni se je Maribor v tem času prebil v družbo najpo-
membnejših štajerskih evangeličanskih mest: glavnega mesta Gradca
(Graz), t. i. viteškega mesta Judenburga in strateško pomembne Rad-
gone (Bad Radkersburg).8
Vrhunec nove samozavesti meščanov je nastopil leta 1572, še pred
deželnim zborom v Gradcu (graška pomiritev), brez dvoma pa v
pripravah nanj, ko so mestne oblasti razglasile Maribor za »mesto
augsburške veroizpovedi«. Poimenovanje se je v uradnih dokumentih
mestnih oblasti neredko uporabljalo naslednjega četrt stoletja, torej
v obdobju, ko lahko o mestu brez večjih zadržkov govorimo kot o
»evangeličanskem Mariboru«.9
6 Žiga Oman, Evangeličanski Maribor – mesto in njegova okolica v času reformacije: besedilo
razstave = Evangelisches Maribor – Die Stadt und ihre nähere Umgebung in der Re
formationszeit: Ausstellungstext = Evangelical Maribor – The Town and its Surroundings
in the Reformation Period: Exibition Text, Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 2012,
str. 6.
7 Prav tam, str. 6–8 in 21.
8 Prav tam, str. 7–8.
9 Prav tam.
350
