Page 350 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 350
[TUDIJSKI VE^ERI
Žiga Oman
REFORMACIJA NA DRAVSKEM POLJU:
zgodnjenovove{ke skupnosti augsbur{ke veroizpovedi
med Mariborom in Ptujem
Prvi pojavi reformacijskih idej so na slovenskem Štajerskem izpri-
čani dokaj zgodaj, v Slovenj Gradcu že leta 1525, v času, ko je med
privrženci Luthrovih naukov že bil tudi štajerski deželni glavar Sig
mund baron Dietrichstein, njegovemu zgledu pa je sledil marsikate-
ri plemič v deželi.1
Prve omembe pojavov reformacijskih idej v Mariboru
in njegovi bližnji okolici
Napredek razširjanja nove vere in nezmožnost Rimskokatoliške
cerkve, da bi to preprečila, sta deželnega kneza nadvojvoda Ferdinan-
da I. (vladal 1521–1564) vzpodbudila, da je za leto 1528 za nižjeavstrij-
ske (spodnjeavstrijske) dežele odredil deželnoknežje vizitacije. Od
slednjih je ohranjen zgolj protokol za Štajersko. O Ferdinandovem
nezaupanju do cerkvenih ukrepov priča zlasti dejstvo, da je bila o
izvedbi vizitacij celo salzburška nadškofija obveščena šele tik pred
zdajci.2
1 Karl Amon, Maximillian Liebmann, Kirchengeschichte der Steiermark, Verlag Styria,
Graz – Wien – Köln 1993, str. 139–141; Marko Košan, Reformacija in protireforma
cija v Slovenj Gradcu (1527–1629), Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino,
56 (2008), št. 3, str. 235–236.
2 Žiga Oman, Mariborska »postaja« v protokolu deželnoknežje vizitacije in in
kvizicije na Štajerskem leta 1528: prvi zapisi o prisotnosti reformacijskih idej v
mestu in njegovi bližnji okolici, Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije,
64 (2011), št. 1, str. 22–24.
348
Žiga Oman
REFORMACIJA NA DRAVSKEM POLJU:
zgodnjenovove{ke skupnosti augsbur{ke veroizpovedi
med Mariborom in Ptujem
Prvi pojavi reformacijskih idej so na slovenskem Štajerskem izpri-
čani dokaj zgodaj, v Slovenj Gradcu že leta 1525, v času, ko je med
privrženci Luthrovih naukov že bil tudi štajerski deželni glavar Sig
mund baron Dietrichstein, njegovemu zgledu pa je sledil marsikate-
ri plemič v deželi.1
Prve omembe pojavov reformacijskih idej v Mariboru
in njegovi bližnji okolici
Napredek razširjanja nove vere in nezmožnost Rimskokatoliške
cerkve, da bi to preprečila, sta deželnega kneza nadvojvoda Ferdinan-
da I. (vladal 1521–1564) vzpodbudila, da je za leto 1528 za nižjeavstrij-
ske (spodnjeavstrijske) dežele odredil deželnoknežje vizitacije. Od
slednjih je ohranjen zgolj protokol za Štajersko. O Ferdinandovem
nezaupanju do cerkvenih ukrepov priča zlasti dejstvo, da je bila o
izvedbi vizitacij celo salzburška nadškofija obveščena šele tik pred
zdajci.2
1 Karl Amon, Maximillian Liebmann, Kirchengeschichte der Steiermark, Verlag Styria,
Graz – Wien – Köln 1993, str. 139–141; Marko Košan, Reformacija in protireforma
cija v Slovenj Gradcu (1527–1629), Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino,
56 (2008), št. 3, str. 235–236.
2 Žiga Oman, Mariborska »postaja« v protokolu deželnoknežje vizitacije in in
kvizicije na Štajerskem leta 1528: prvi zapisi o prisotnosti reformacijskih idej v
mestu in njegovi bližnji okolici, Arhivi: glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije,
64 (2011), št. 1, str. 22–24.
348
