Page 355 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 355
@IGA OMAN

Prelom leta 1587
Leta 1587 je na Dravskem polju prišlo do dveh velikih sprememb.
Mariborsko župnijo je enkrat proti koncu leta prevzel odločno v duhu
protireformacije delujoči vikar Anton Manicor iz južne Tirolske, na
Ptuju, kjer je do podobne menjave župnika prišlo že leta 1580 z nasto-
pom Jurija Cobla, pa je bila decembra izvedena bojda prva deželno­
knežja protireformacija v katerem od štajerskih mest. Podobno do-
gajanje je v naslednjem letu zajelo tudi preostanek Dravskega polja.
Mariborski in ptujski evangeličani, večinoma pa tudi tukajšnje, zunaj
obeh mest živeče plemstvo, z izjemo gospodov Stubenbergov, so se
naenkrat znašli brez lastnih bogoslužnih prostorov in, kar se je izka-
zalo za še bolj pereče, brez svojih pokopališč.17
Na Ptuju je protireformacijska vizitacija iz mestnega svéta od­
stavila dva do štiri evangeličane, ukazala zaplembo in uničenje
prepovedane evangeličanske literature ter evangeličanom odvzela
cerkev Vseh svetih, ki so jo dotlej uporabljali za svoj bogoslužni
prostor v mestu. V Mariboru je Manicor evangeličane nekaj pred
tem odrezal od struktur svoje župnije, tako da so bili prvič po več
kot treh desetletjih brez dostopa do bogoslužnega prostora, šole in
pokopališč.18
Najpozneje leta 1588 je bilo nato na celotnem Dravskem polju
konec pogrebov evangeličanov na katoliških pokopališčih. Vrhunec
preprečevanja pokopov je bila oskrunitev groba uslužbenca Székel­
yev19 v Vidmu pri Ptuju. Vsa dravskopoljska evangeličanska skupnost,
najpozneje tedaj verjetno že organizirana ali vsaj povezujoča se v
dravskopoljski okraj augsburške veroizpovedi, je naenkrat v bližini

17 Prav tam; Marija Hernja-Masten, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597: arhivska obde­l­a­
va vira in njegova znanstvena uporaba, Viri 4, Zgodovinski arhiv Ptuj, Ptuj 2008, str.
28; Erich Winkelmann, Zur Geschichte des Lutherthums im untersteirischen
Mur- und Draugebiet. II. Die Zeit der beschränkt geduldeten öffentlichen
Religionsübung, A. Die Regierung Karls, Jahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte
des Protestantismus im ehemaligen und neuen Österreich, 55 (1934), str. 169–170.

18 Winkelmann, Die Regierung, str. 169–170; Oman, Evangeličanski Maribor, str. 8.
19 Jakob Székely, leta 1583 umrli lastnik Vidma, je bil kalvinec (Matej Slekovec, Die

Szekely oder Zekel von Kevent, Freiherren von Friedau: Genealogische und biografische
Skizze, samozaložba, Maribor 1894, str. 56–58).

353
   350   351   352   353   354   355   356   357   358   359   360