Page 353 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 353
@IGA OMAN
Malo pozneje, leta 1574, je tudi na Ptuju prvič omenjen evangeli-
čanski mestni svétnik, v Mariboru rojeni Jurij Willenreiner.10
Obenem so nekateri evangeličani z Dravskega polja študirali na
vsaj dveh nemških evangeličanskih univerzah. Leta 1562 je Ptujčan
Andrej Byler izpričan v Tübingenu, leta 1581 pa trije Mariborčani v
Wittenbergu, namreč brata Willenrainer ter Jurij Creätsch, ki je po-
zneje bil nekaj časa mariborski mestni evangeličanski učitelj.11
Prav tako je nova vera tako ali drugače dosegla tudi podeželsko
podložniško prebivalstvo. Potem ko se je zanjo vsaj leta 1528 zanimal
župnik v Limbušu, se je župnik v Slivnici v letih 1569–1570 celo javno
izrekal za evangeličana. Slivniški grad je sicer bil v lasti baronov Kol-
lonitschev (Kolonić), ki so v tem času že bili evangeličani, vendar
dejanski vpliv župnika na njegove preostale župljane ni znan.12
Novo utrditev mariborskih evangeličanov so prinesli generalni sta-
novi oziroma meddeželni zbor v Brucku na Muri (Bruck an der Mur)
leta 1578. Mesto je zastopal mestni sodnik Baltazar Herbstberger, ka-
terega podpis je med podpisniki iz štajerskih mest sledil zgolj tistemu
graškega župana. Čeprav je bil Maribor iz določil o verski svobodi
izvzet, prejeli so jo zgolj Gradec, Judenburg, Ljubljana in Celovec (Kla-
genfurt), so se mariborske mestne oblasti prav do leta 1596 pred dežel-
nim knezom in njegovimi oblastmi sklicevale prav na podpis bruškega
libela in ga navajale v obrambo pred deželnoknežjimi pritiski.13
10 Emilijan Cevc, Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, Slovenska matica,
Ljubljana 1981, str. 109–110; Jože Mlinarič, Turki in Maribor v prvi polovici 16.
stoletja ter družina Willenrainerjev, v: Melikov zbornik: Slovenci v zgodovini in njihovi
srednjeevropski sosedje, Založba ZRC – ZRC SAZU, Ljubljana 2001, str. 265–269.
11 Heinrich Hermelink (Ed.), Die Matrikeln der Universität Tübingen, Erster Band: Die
Matrikeln von 1477–1600, Druck und Verlag von W. Kohlhammer, Stuttgart 1906,
str. 426 (spletni dostop: https://archive.org/details/diematrikelnder00buergoog,
24. aprila 2014); Johann Loserth, Die Beziehungen der steiermärkischen Landschaft zu
den Universitäten Wittenberg, Rostock, Heidelberg, Tübingen, Straßburg u. a. in der zweiten
Hälfte des 16. Jahrhunderts, Leuschner & Lubensky’s Universitäts-Buchhandlung,
Graz 1898, str. 61; Oman, Evangeličanski Maribor, str 20.
12 Jože Koropec, Ob urbarju gospoščine Slivnice pri Mariboru iz leta 1608, Zgodovin
ski časopis: Zwitterjev zbornik, 19–20 (1965–1966), str. 239; Oman, Evangeličanski
Maribor, str. 11.
13 Žiga Oman, Dokumenti o reformaciji in protireformaciji v Mariboru 1589–1607: Kritična
objava arhivskih dokumentov, Gradivo za zgodovino Maribora, XXXVII. zvezek,
Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 2012, str. 8.
351
Malo pozneje, leta 1574, je tudi na Ptuju prvič omenjen evangeli-
čanski mestni svétnik, v Mariboru rojeni Jurij Willenreiner.10
Obenem so nekateri evangeličani z Dravskega polja študirali na
vsaj dveh nemških evangeličanskih univerzah. Leta 1562 je Ptujčan
Andrej Byler izpričan v Tübingenu, leta 1581 pa trije Mariborčani v
Wittenbergu, namreč brata Willenrainer ter Jurij Creätsch, ki je po-
zneje bil nekaj časa mariborski mestni evangeličanski učitelj.11
Prav tako je nova vera tako ali drugače dosegla tudi podeželsko
podložniško prebivalstvo. Potem ko se je zanjo vsaj leta 1528 zanimal
župnik v Limbušu, se je župnik v Slivnici v letih 1569–1570 celo javno
izrekal za evangeličana. Slivniški grad je sicer bil v lasti baronov Kol-
lonitschev (Kolonić), ki so v tem času že bili evangeličani, vendar
dejanski vpliv župnika na njegove preostale župljane ni znan.12
Novo utrditev mariborskih evangeličanov so prinesli generalni sta-
novi oziroma meddeželni zbor v Brucku na Muri (Bruck an der Mur)
leta 1578. Mesto je zastopal mestni sodnik Baltazar Herbstberger, ka-
terega podpis je med podpisniki iz štajerskih mest sledil zgolj tistemu
graškega župana. Čeprav je bil Maribor iz določil o verski svobodi
izvzet, prejeli so jo zgolj Gradec, Judenburg, Ljubljana in Celovec (Kla-
genfurt), so se mariborske mestne oblasti prav do leta 1596 pred dežel-
nim knezom in njegovimi oblastmi sklicevale prav na podpis bruškega
libela in ga navajale v obrambo pred deželnoknežjimi pritiski.13
10 Emilijan Cevc, Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom, Slovenska matica,
Ljubljana 1981, str. 109–110; Jože Mlinarič, Turki in Maribor v prvi polovici 16.
stoletja ter družina Willenrainerjev, v: Melikov zbornik: Slovenci v zgodovini in njihovi
srednjeevropski sosedje, Založba ZRC – ZRC SAZU, Ljubljana 2001, str. 265–269.
11 Heinrich Hermelink (Ed.), Die Matrikeln der Universität Tübingen, Erster Band: Die
Matrikeln von 1477–1600, Druck und Verlag von W. Kohlhammer, Stuttgart 1906,
str. 426 (spletni dostop: https://archive.org/details/diematrikelnder00buergoog,
24. aprila 2014); Johann Loserth, Die Beziehungen der steiermärkischen Landschaft zu
den Universitäten Wittenberg, Rostock, Heidelberg, Tübingen, Straßburg u. a. in der zweiten
Hälfte des 16. Jahrhunderts, Leuschner & Lubensky’s Universitäts-Buchhandlung,
Graz 1898, str. 61; Oman, Evangeličanski Maribor, str 20.
12 Jože Koropec, Ob urbarju gospoščine Slivnice pri Mariboru iz leta 1608, Zgodovin
ski časopis: Zwitterjev zbornik, 19–20 (1965–1966), str. 239; Oman, Evangeličanski
Maribor, str. 11.
13 Žiga Oman, Dokumenti o reformaciji in protireformaciji v Mariboru 1589–1607: Kritična
objava arhivskih dokumentov, Gradivo za zgodovino Maribora, XXXVII. zvezek,
Pokrajinski arhiv Maribor, Maribor 2012, str. 8.
351
