Page 359 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik X (2014), številka 19-20, ISSN 1408-8363
P. 359
@IGA OMAN
Ernest kot nadvojvoda Maksimilijan enako nepopustljiva do tukajšnjih
evangeličanov kakor njun predhodnik. Vendar je njuna nepopustljivost
bolj kot ne ostala le na papirju. Na Ptuju so se v mestni svèt vrnili prej
odstavljeni evangeličani, čeprav vse kaže, da premoči nad svojimi kato-
liškimi meščani tudi v tem času niso dobili. V Mariboru pa so, kakor
dotlej, vse deželnoknežje ukaze preprosto zavračali ali ignorirali, skli-
cujoč se na svoj podpis bruškega libela. Pri tem je treba razumeti, da je
tovrstno ravnanje vsaj s stališča deželnih stanov pomenilo najmilejšo
legitimno obliko odpora proti deželnemu knezu.27
V Mariboru je v tem času deloval povsem ali skoraj povsem evan-
geličanski mestni svèt in tudi mestni sodniki, najvišji predstavniki
mestne samouprave, so bili evangeličani. Na Ptuju so bili evangeliča-
ni največ mestni svétniki. Najdlje je v tem obdobju mariborski mest
ni sodnik augsburške veroizpovedi ostal Hans Glades (1593–1595),
vendar ga – kakor druge njegove sovernike na tem položaju – deželno
knežje oblasti niso potrdile.28
Kljub vsemu deželnoknežji pritisk ni bil jeman zlahka. O tem
priča kar nekaj obsežnih prošenj Mariborčanov deželnim stanovom
za zaščito. K eni iz leta 1595 najverjetneje sodi tudi seznam 88 me-
ščanov augsburške veroizpovedi, med njimi vsaj večine, če ne celot
nega mestnega svéta, mestnega sodnika in vseh četrtnih mojstrov,
predstavnikov mestnih četrti. Število 88 meščanov je seveda treba
pomnožiti s tedanjim povprečnim številom družinskih članov, kar
pomeni okoli 440 evangeličanov meščanskega stanu v mestu z nekaj
čez tisoč prebivalci. Ob tem, da večina prebivalcev ni imela položaja
meščanov in s tem v mestu odločujočega stanu. K evangeličanskim
meščanom je hkrati treba prišteti še njihove sovernike med plemiči,
deželnimi in drugimi uradniki, ki so živeli v Mariboru, gotovo pa tudi
med nesvobodnim mestnim prebivalstvom.29
27 Oman, Evangeličanski Maribor, str. 10; Erich Winkelmann, Zur Geschichte des
Lutherthums im untersteirischen Mur- und Draugebiet, II. Die Zeit der beschränkt
geduldeten öffentlichen Religionsübung, B. Die Zwischenregierung nach dem
Tode Karls II., Jahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte des Protestantismus im
ehemaligen und neuen Österreich, 56 (1935), str. 88–89.
28 Oman, Evangeličanski Maribor, str. 10.
29 Prav tam.
357
Ernest kot nadvojvoda Maksimilijan enako nepopustljiva do tukajšnjih
evangeličanov kakor njun predhodnik. Vendar je njuna nepopustljivost
bolj kot ne ostala le na papirju. Na Ptuju so se v mestni svèt vrnili prej
odstavljeni evangeličani, čeprav vse kaže, da premoči nad svojimi kato-
liškimi meščani tudi v tem času niso dobili. V Mariboru pa so, kakor
dotlej, vse deželnoknežje ukaze preprosto zavračali ali ignorirali, skli-
cujoč se na svoj podpis bruškega libela. Pri tem je treba razumeti, da je
tovrstno ravnanje vsaj s stališča deželnih stanov pomenilo najmilejšo
legitimno obliko odpora proti deželnemu knezu.27
V Mariboru je v tem času deloval povsem ali skoraj povsem evan-
geličanski mestni svèt in tudi mestni sodniki, najvišji predstavniki
mestne samouprave, so bili evangeličani. Na Ptuju so bili evangeliča-
ni največ mestni svétniki. Najdlje je v tem obdobju mariborski mest
ni sodnik augsburške veroizpovedi ostal Hans Glades (1593–1595),
vendar ga – kakor druge njegove sovernike na tem položaju – deželno
knežje oblasti niso potrdile.28
Kljub vsemu deželnoknežji pritisk ni bil jeman zlahka. O tem
priča kar nekaj obsežnih prošenj Mariborčanov deželnim stanovom
za zaščito. K eni iz leta 1595 najverjetneje sodi tudi seznam 88 me-
ščanov augsburške veroizpovedi, med njimi vsaj večine, če ne celot
nega mestnega svéta, mestnega sodnika in vseh četrtnih mojstrov,
predstavnikov mestnih četrti. Število 88 meščanov je seveda treba
pomnožiti s tedanjim povprečnim številom družinskih članov, kar
pomeni okoli 440 evangeličanov meščanskega stanu v mestu z nekaj
čez tisoč prebivalci. Ob tem, da večina prebivalcev ni imela položaja
meščanov in s tem v mestu odločujočega stanu. K evangeličanskim
meščanom je hkrati treba prišteti še njihove sovernike med plemiči,
deželnimi in drugimi uradniki, ki so živeli v Mariboru, gotovo pa tudi
med nesvobodnim mestnim prebivalstvom.29
27 Oman, Evangeličanski Maribor, str. 10; Erich Winkelmann, Zur Geschichte des
Lutherthums im untersteirischen Mur- und Draugebiet, II. Die Zeit der beschränkt
geduldeten öffentlichen Religionsübung, B. Die Zwischenregierung nach dem
Tode Karls II., Jahrbuch der Gesellschaft für die Geschichte des Protestantismus im
ehemaligen und neuen Österreich, 56 (1935), str. 88–89.
28 Oman, Evangeličanski Maribor, str. 10.
29 Prav tam.
357
