Page 204 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XI (2015), številka 21-22, ISSN 1408-8363
P. 204
ŠTUDIJSKI VEČERI
v deželi, ali drugim katoličanom v deželi, ki jim izseljenci zaupajo. Če ta
posestva tudi po dodatnem šestmesečnem roku ne bi bila prodana, bodo
odprodajo prevzeli posebni deželnoknežji organi. Izvzeta so fidejkomisna
posestva, ki jih izseljenci lahko obdržijo in od njih prejemajo dobiček.
Zaradi zaslug in zvestobe Ferdinand notranjeavstrijskemu nekatoli-
škemu plemstvu, ki se bo izselilo, spregleda plačilo desetega pfeniga.
Ferdinand je tudi ukazal, naj sodišča hitro rešijo primere tistih plemičev,
ki se nameravajo izseliti. »Eksilantom« nato naroča, naj vrnejo štiftna
in cerkvena pisma in oddajo njihov morebitni dohodek. Nekatoliškim
plemičem, ki so varuhi osirotelih otrok, pa najstrožje prepoveduje, da bi
svoje varovance s seboj odpeljali iz dežele, temveč zahteva, naj se varo-
vancem odpovejo in jih oddajo. Nato poudarja, da se tisti, ki se odločijo
oditi, ne smejo zadrževati v drugih njegovih deželah in da vanje tudi ne
smejo potovati ali tam trgovati, ne da jim cesar ali njegovi uradi tega ne
bi prehodno dovolili. Ta prepoved velja, dokler se ne spreobrnejo v ka-
toliško veroizpoved. Ferdinand še svari tiste, ki nameravajo oditi, naj se
vzdržijo fiktivnih prodaj svojega premoženja87 (kot bomo videli pozneje,
se je odprodaja posesti protestantskih eksilantov zelo zavlekla, kranjski
deželni zbor se je s tem vprašanjem ukvarjal še enajst let pozneje, leta
1639).88 Jezuiti so o Ferdinandovem patentu (1628) poročali:
»Ko je cesar Ferdinand izdal edikt proti nekatoličanom, so se nekateri
spreobrnili v pravo vero, drugi so se raje izselili. Našteli smo 28 takih,
ki so bili ponovno sprejeti v naročje Cerkve. Bili so iz domačega plem-
stva, razen enega, ki je bil visokega rodu iz Švedske in je služil vojake na
Poljskem, potem izgubil premoženje, tam pobegnil razbojnikom in pri
nas našel dragoceni biser vere.«89
Kot posledica patenta se je trend spreobrnitev v katoliško veroizpo-
ved, ki je bil opazen že od sredine dvajsetih let 17. stoletja še povečal. Po
izračunih, narejenih po sicer ne vselej doslednih jezuitskih poročilih, se
je pri Družbi Jezusovi na Kranjskem med letoma 1627 in 1633 spreobr-
87 ARS, SI AS 1097, Zbirka normalij, Cesarski patenti 1620–1700, št. 110. Poziv nazaj
h kat. veri, sicer zapoved izselitve.
88 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 837, Perizhoff: Regesten der Landtagsabhandlungen
1507–1689, 1639.
89 Historia annua, str. 109.
202
v deželi, ali drugim katoličanom v deželi, ki jim izseljenci zaupajo. Če ta
posestva tudi po dodatnem šestmesečnem roku ne bi bila prodana, bodo
odprodajo prevzeli posebni deželnoknežji organi. Izvzeta so fidejkomisna
posestva, ki jih izseljenci lahko obdržijo in od njih prejemajo dobiček.
Zaradi zaslug in zvestobe Ferdinand notranjeavstrijskemu nekatoli-
škemu plemstvu, ki se bo izselilo, spregleda plačilo desetega pfeniga.
Ferdinand je tudi ukazal, naj sodišča hitro rešijo primere tistih plemičev,
ki se nameravajo izseliti. »Eksilantom« nato naroča, naj vrnejo štiftna
in cerkvena pisma in oddajo njihov morebitni dohodek. Nekatoliškim
plemičem, ki so varuhi osirotelih otrok, pa najstrožje prepoveduje, da bi
svoje varovance s seboj odpeljali iz dežele, temveč zahteva, naj se varo-
vancem odpovejo in jih oddajo. Nato poudarja, da se tisti, ki se odločijo
oditi, ne smejo zadrževati v drugih njegovih deželah in da vanje tudi ne
smejo potovati ali tam trgovati, ne da jim cesar ali njegovi uradi tega ne
bi prehodno dovolili. Ta prepoved velja, dokler se ne spreobrnejo v ka-
toliško veroizpoved. Ferdinand še svari tiste, ki nameravajo oditi, naj se
vzdržijo fiktivnih prodaj svojega premoženja87 (kot bomo videli pozneje,
se je odprodaja posesti protestantskih eksilantov zelo zavlekla, kranjski
deželni zbor se je s tem vprašanjem ukvarjal še enajst let pozneje, leta
1639).88 Jezuiti so o Ferdinandovem patentu (1628) poročali:
»Ko je cesar Ferdinand izdal edikt proti nekatoličanom, so se nekateri
spreobrnili v pravo vero, drugi so se raje izselili. Našteli smo 28 takih,
ki so bili ponovno sprejeti v naročje Cerkve. Bili so iz domačega plem-
stva, razen enega, ki je bil visokega rodu iz Švedske in je služil vojake na
Poljskem, potem izgubil premoženje, tam pobegnil razbojnikom in pri
nas našel dragoceni biser vere.«89
Kot posledica patenta se je trend spreobrnitev v katoliško veroizpo-
ved, ki je bil opazen že od sredine dvajsetih let 17. stoletja še povečal. Po
izračunih, narejenih po sicer ne vselej doslednih jezuitskih poročilih, se
je pri Družbi Jezusovi na Kranjskem med letoma 1627 in 1633 spreobr-
87 ARS, SI AS 1097, Zbirka normalij, Cesarski patenti 1620–1700, št. 110. Poziv nazaj
h kat. veri, sicer zapoved izselitve.
88 ARS, SI AS 2, DSK, 1. reg., šk. 837, Perizhoff: Regesten der Landtagsabhandlungen
1507–1689, 1639.
89 Historia annua, str. 109.
202
