Page 14 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 14
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
Božidar Debenjak
ZAKAJ HEGEL PRAVI O SEBI:
»JAZ SEM LUTERAN.«
Luteranstvo v spisih enega največjih filozofov
1
V svojih berlinskih predavanjih iz zgodovine filozofije pravi Hegel
izrecno: »Wir Lutheraner (ich bin es und will es bleiben) […]«, torej
»Mi luterani (jaz sem to in to ostajam)«.1 In pogled v Heglova dela to
res izpričuje.
2
Naj najprej čisto na kratko predstavim Heglovo življenje in delo.
Georg Wilhelm Friedrich Hegel (1770–1831) je protestant po poreklu.
Družina se je na Württenberško preselila v času protireformacije; nem-
ški koroški obrtnik Johannes Hegel si je zaradi religije moral najti novo
domovino v protestantski deželi, kamor so bežali tedaj tudi slovenski
protestanti. Koroška je sicer tudi po umiku mnogih ostala precej manj
»versko očiščena« kot Kranjska, saj se je ob tolerančnem patentu Jožefa II.
(1781) za protestante razglasila skoraj tretjina prebivalstva. Toda tako kot
Johannes Hegel je na Württenberško odšla tudi skupina koroških rudarjev
pod vodstvom slovenskega predikanta in ustanovila mesto Freudenstadt.
Šolal se je v Tübingenu v znameniti Tübinger Stift, ki jo poznamo
tudi iz življenjepisov Dalmatina in drugih naših protestantov, nato je
bil kot izprašan teolog šest let domači učitelj (po tri leta v Bernu ter
1 Celoten Heglov opus je najbolj dostopen v izdaji: Theorie Werkausgabe, Suhrkamp Verlag
(v nadaljnjem besedilu TWA); navedeno mesto je iz TWA 18, 94. Heglova predavanja
so poleg oblike v TWA dostopna tudi v obliki, ki so jo v založbi Felix Meiner izdajali
G. Lasson, J. Hoffmeister in nadaljevalci. Isti citat najdemo v delu: G.W. F. Hegel,
Einleitung in die Geschichte der Philosophie, Felix Meiner, Hamburg 1959, str. 178.
12
Božidar Debenjak
ZAKAJ HEGEL PRAVI O SEBI:
»JAZ SEM LUTERAN.«
Luteranstvo v spisih enega največjih filozofov
1
V svojih berlinskih predavanjih iz zgodovine filozofije pravi Hegel
izrecno: »Wir Lutheraner (ich bin es und will es bleiben) […]«, torej
»Mi luterani (jaz sem to in to ostajam)«.1 In pogled v Heglova dela to
res izpričuje.
2
Naj najprej čisto na kratko predstavim Heglovo življenje in delo.
Georg Wilhelm Friedrich Hegel (1770–1831) je protestant po poreklu.
Družina se je na Württenberško preselila v času protireformacije; nem-
ški koroški obrtnik Johannes Hegel si je zaradi religije moral najti novo
domovino v protestantski deželi, kamor so bežali tedaj tudi slovenski
protestanti. Koroška je sicer tudi po umiku mnogih ostala precej manj
»versko očiščena« kot Kranjska, saj se je ob tolerančnem patentu Jožefa II.
(1781) za protestante razglasila skoraj tretjina prebivalstva. Toda tako kot
Johannes Hegel je na Württenberško odšla tudi skupina koroških rudarjev
pod vodstvom slovenskega predikanta in ustanovila mesto Freudenstadt.
Šolal se je v Tübingenu v znameniti Tübinger Stift, ki jo poznamo
tudi iz življenjepisov Dalmatina in drugih naših protestantov, nato je
bil kot izprašan teolog šest let domači učitelj (po tri leta v Bernu ter
1 Celoten Heglov opus je najbolj dostopen v izdaji: Theorie Werkausgabe, Suhrkamp Verlag
(v nadaljnjem besedilu TWA); navedeno mesto je iz TWA 18, 94. Heglova predavanja
so poleg oblike v TWA dostopna tudi v obliki, ki so jo v založbi Felix Meiner izdajali
G. Lasson, J. Hoffmeister in nadaljevalci. Isti citat najdemo v delu: G.W. F. Hegel,
Einleitung in die Geschichte der Philosophie, Felix Meiner, Hamburg 1959, str. 178.
12