Page 18 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XII (2016), številka 23-24, ISSN 1408-8363
P. 18
RAZPRAVE, ŠTUDIJE
veri sem v odnosu do Boga. Razloček med laiki in duhovniki je s tem
odpravljen, ni nobenih laikov več; zakaj vsakdo je zase napoten na to,
da z ozirom nase v religiji vé, kaj ta je. Prištevnosti se ne da odstraniti;
dobrih del, brez dejanskosti duha v sebi, ni več, tako kakor je srce v sebi,
direktno zase v razmerju do Boga – brez posredovanja, brez Device in
brez svetnikov. (TWA 20, 52)
»Brez posredovanja v razmerju do Boga, brez Device in brez svetni-
kov« pa pomeni, da ne odpade samo posredništvo duhovnikov,4 temveč
da tudi ni nebeških posrednikov in zaščitnikov. Prej so bila nebesa polna
vplivnih svetnikov, ki so se kot patroni zavzemali za tiste, ki so bili krščeni
na njihovo ime, ali pa so kot nekakšni resorni poverjeniki ščitili določene
poklice ali dejavnosti (še danes v imenu svetega Štefana blagoslavljajo
konje!), vrh vsega pa je bila Devica Marija, »češčena Marija«, o kateri
poje pesem »Češčena si, Marija, je angelski glas, k’ bo zadnja ura bila,
Marija, prid’ po nas!«. Marija v tej predstavi uživa čaščenje, ki pripada
samo Bogu,5 za povrh pa v zadnji uri vernike spremlja v odrešenje. Marija
je za protestante samo v tisti vlogi, ki ji jo dajejo evangeliji, in pri Luki
beremo, da Jezus zavrne »neko ženo iz množice«, ki blagruje njegovo
mater, in reče: »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po
njej ravnajo.« (Lk 11,27). Zadošča torej spoštovanje.
4
Zakaj je do reformacije sploh prišlo?
Reformacija je izšla iz izkvare Cerkve. Izkvara Cerkve ni naključna, ni
le zloraba oblasti in gospostva. Zloraba je tisti zelo običajni način, da
imenujemo izkvaro; predpostavlja se, da je osnova dobra, stvar sama
pomanjkljiva, ampak da so strasti, subjektivni interesi in sploh naključna
volja ljudi uporabili tisto dobro kot sredstvo zase ter da ni treba storiti
drugega kot odstraniti te naključnosti. A če je kaka stvar zlorabljena na
4 »([V] protestantizmu tudi ni nobene duhovščine, ki bi bila izključujoči depozitar
cerkvenega nauka, ker v njem ni nobenih laikov)«, pravi v §270 Filozofije pravice
(TWA 7, 425); slovenski prevod: Hegel 2013, 222.
5 Luther v Poslanici o prevajanju utemeljuje svoj prevod angelovega pozdrava: Po-
zdravljena, ti ljubezniva Marija!
16
veri sem v odnosu do Boga. Razloček med laiki in duhovniki je s tem
odpravljen, ni nobenih laikov več; zakaj vsakdo je zase napoten na to,
da z ozirom nase v religiji vé, kaj ta je. Prištevnosti se ne da odstraniti;
dobrih del, brez dejanskosti duha v sebi, ni več, tako kakor je srce v sebi,
direktno zase v razmerju do Boga – brez posredovanja, brez Device in
brez svetnikov. (TWA 20, 52)
»Brez posredovanja v razmerju do Boga, brez Device in brez svetni-
kov« pa pomeni, da ne odpade samo posredništvo duhovnikov,4 temveč
da tudi ni nebeških posrednikov in zaščitnikov. Prej so bila nebesa polna
vplivnih svetnikov, ki so se kot patroni zavzemali za tiste, ki so bili krščeni
na njihovo ime, ali pa so kot nekakšni resorni poverjeniki ščitili določene
poklice ali dejavnosti (še danes v imenu svetega Štefana blagoslavljajo
konje!), vrh vsega pa je bila Devica Marija, »češčena Marija«, o kateri
poje pesem »Češčena si, Marija, je angelski glas, k’ bo zadnja ura bila,
Marija, prid’ po nas!«. Marija v tej predstavi uživa čaščenje, ki pripada
samo Bogu,5 za povrh pa v zadnji uri vernike spremlja v odrešenje. Marija
je za protestante samo v tisti vlogi, ki ji jo dajejo evangeliji, in pri Luki
beremo, da Jezus zavrne »neko ženo iz množice«, ki blagruje njegovo
mater, in reče: »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po
njej ravnajo.« (Lk 11,27). Zadošča torej spoštovanje.
4
Zakaj je do reformacije sploh prišlo?
Reformacija je izšla iz izkvare Cerkve. Izkvara Cerkve ni naključna, ni
le zloraba oblasti in gospostva. Zloraba je tisti zelo običajni način, da
imenujemo izkvaro; predpostavlja se, da je osnova dobra, stvar sama
pomanjkljiva, ampak da so strasti, subjektivni interesi in sploh naključna
volja ljudi uporabili tisto dobro kot sredstvo zase ter da ni treba storiti
drugega kot odstraniti te naključnosti. A če je kaka stvar zlorabljena na
4 »([V] protestantizmu tudi ni nobene duhovščine, ki bi bila izključujoči depozitar
cerkvenega nauka, ker v njem ni nobenih laikov)«, pravi v §270 Filozofije pravice
(TWA 7, 425); slovenski prevod: Hegel 2013, 222.
5 Luther v Poslanici o prevajanju utemeljuje svoj prevod angelovega pozdrava: Po-
zdravljena, ti ljubezniva Marija!
16
