Page 79 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 79
Jedert Vodopivec Tomažič
MATERIALNA PODOBA
DALMATINOVE BIBLIJE
Čeprav je Dalmatinova Biblija predmet številnih raziskav, pa je
njena materialna podoba (struktura knjižnega bloka, papir, vezava in
tehnično ozadje nastanka) še precej neraziskano področje. Enkratna
priložnost pridobivanja tovrstnih informacij je gotovo konservatorsko-
-restavratorski poseg, med katerim lahko objekt obdelave zelo natančno
strukturno in materialno pregledamo. Taka možnost se je pojavila,
ko smo v Center za konserviranje in restavriranje (CKR) Arhiva Repu-
blike Slovenije (Arhiv RS) prejeli v delo enega od zelo poškodovanih
izvodov.
Obravnavani izvod smo pred posegom natančno popisali, foto-
grafirali in primerjali z drugimi nepoškodovanimi izvodi, opravili vi
zualne in naravoslovne preiskave ter podrobno dokumentirali celoten
konservatorsko-restavratorski poseg. Ob tej priložnosti smo se lotili
tudi pregleda nekaterih nepoškodovanih izvodov, študija literature in
arhivskih virov. Obširen prispevek je objavljen drugje (Vodopivec et
al. 2014).
Prevajanje Biblije v narodne jezike se je razmahnilo v dobi prote-
stantizma, ko je Martin Luter1 vsaj načelno zahteval, naj Biblijo vsak
kristjan bere v maternem jeziku. Po Lutru so morali biti prevodi
narejeni po izvirniku in ne po Vulgati,2 prav tako niso smeli imeti
1 Martin Luter, nemški teolog, *Eisleben, 10. november 1483, †Eisleben, 18. februar
1546.
2 Vulgata, Hieronimov prevod Biblije v latinščino na podlagi zgodnjih latinskih pre-
vodov, Septuaginte in hebrejskih izvirnikov. Njegov prevod je postal uradno besedilo
Biblije v Rimskokatoliški cerkvi (Enciklopedija Slovenije, str. 260).
77
MATERIALNA PODOBA
DALMATINOVE BIBLIJE
Čeprav je Dalmatinova Biblija predmet številnih raziskav, pa je
njena materialna podoba (struktura knjižnega bloka, papir, vezava in
tehnično ozadje nastanka) še precej neraziskano področje. Enkratna
priložnost pridobivanja tovrstnih informacij je gotovo konservatorsko-
-restavratorski poseg, med katerim lahko objekt obdelave zelo natančno
strukturno in materialno pregledamo. Taka možnost se je pojavila,
ko smo v Center za konserviranje in restavriranje (CKR) Arhiva Repu-
blike Slovenije (Arhiv RS) prejeli v delo enega od zelo poškodovanih
izvodov.
Obravnavani izvod smo pred posegom natančno popisali, foto-
grafirali in primerjali z drugimi nepoškodovanimi izvodi, opravili vi
zualne in naravoslovne preiskave ter podrobno dokumentirali celoten
konservatorsko-restavratorski poseg. Ob tej priložnosti smo se lotili
tudi pregleda nekaterih nepoškodovanih izvodov, študija literature in
arhivskih virov. Obširen prispevek je objavljen drugje (Vodopivec et
al. 2014).
Prevajanje Biblije v narodne jezike se je razmahnilo v dobi prote-
stantizma, ko je Martin Luter1 vsaj načelno zahteval, naj Biblijo vsak
kristjan bere v maternem jeziku. Po Lutru so morali biti prevodi
narejeni po izvirniku in ne po Vulgati,2 prav tako niso smeli imeti
1 Martin Luter, nemški teolog, *Eisleben, 10. november 1483, †Eisleben, 18. februar
1546.
2 Vulgata, Hieronimov prevod Biblije v latinščino na podlagi zgodnjih latinskih pre-
vodov, Septuaginte in hebrejskih izvirnikov. Njegov prevod je postal uradno besedilo
Biblije v Rimskokatoliški cerkvi (Enciklopedija Slovenije, str. 260).
77
