Page 81 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 81
Jedert Vodopivec Tomažič
Tisk, papir, vezava in distribucija
O pripravah, tiskanju, vezanju in drugih izdatkih sta Dalmatin in
Bohorič podrobno poročala deželnim stanovom. Ta bogati arhivski vir
je hranjen v Arhivu Republike Slovenije. Od leta 1997 so njuni dopisi
dosegljivi tudi v slovenščini v prevodih pisem slovenskih protestantov
(Rajhman 1997).
Iz teh in drugih dokumentov, ki jih hranijo arhivi, je verjetno zajeta
glavnina podatkov o papirju, tisku in vezavi, ki jih je Avgust Dimitz
objavil leta 1875 (3:195–211), po njem pa so te podatke povzemali še
drugi raziskovalci in preučevalci prvega slovenskega prevoda Biblije.
Iz ohranjenih dokumentov razberemo, da je bilo tiskanje tako obsež
nega dela strokovno, tehnično in finančno zahtevno delo. Tudi tedaj so
naročniki ravnali povsem tržno. Veljale so zelo podobne zakonitosti, kot
veljajo tudi danes. Dalmatin je že 22. maja 1582 sestavil seznam pogojev,
»o katerih se mora gospod tiskar odločiti glede tiska slovenske Biblije in
podati pisno pojasnilo«. Prvič, po kakšni ceni se lahko kupi pola lepega
belega in dobrega srednje medijan tiskarskega papirja8 (weiss und gutt
Mittlmedian drucker papyr), približno takega, kot je tisti, na katerem
je tiskana frankfurtska nemška Biblija v formatu folio. Nato nadaljuje
s pogoji za tip črk in postavitev strani, naklado, znesek za izposojo bi-
bličnih podob. Zanima ga tudi, ali bi tiskar lahko delal na dveh ali treh
stiskalnicah, tako da bi bilo delo čim prej končano in bi se vedelo, koliko
korektorjev bo potrebnih, ter končuje z zahtevo za predložitev poskusnih
odtisov v želeni obliki in tipu pisave (Rajhman 1997, 77–79).
V pogodbi se je Seelfisch zavezal, da bo knjiga natisnjena v 1500
izvodih, od tega bo 50 izvodov na papirju median, ostali na papirju
gross-kron. Zapisano je, da bodo papir, kot je bilo v navadi, pridobili iz
Frankfurta.9
Biblijo so tiskali v tiskarni dedičev Johanna Kraffta v Wittenbergu.
Pod nadzorom Dalmatina in Bohoriča ter ob zglednem sodelovanju vseh
8 Tu je verjetno napaka pri prevodu, ne gre za papir srednje kakovosti, ampak za papir
srednjega (median) formata.
9 Dimitz (1875) navaja Franchreich, ne Frankfurt, kot je zapisano v sočasnem prepisu
pogodbe.
79
Tisk, papir, vezava in distribucija
O pripravah, tiskanju, vezanju in drugih izdatkih sta Dalmatin in
Bohorič podrobno poročala deželnim stanovom. Ta bogati arhivski vir
je hranjen v Arhivu Republike Slovenije. Od leta 1997 so njuni dopisi
dosegljivi tudi v slovenščini v prevodih pisem slovenskih protestantov
(Rajhman 1997).
Iz teh in drugih dokumentov, ki jih hranijo arhivi, je verjetno zajeta
glavnina podatkov o papirju, tisku in vezavi, ki jih je Avgust Dimitz
objavil leta 1875 (3:195–211), po njem pa so te podatke povzemali še
drugi raziskovalci in preučevalci prvega slovenskega prevoda Biblije.
Iz ohranjenih dokumentov razberemo, da je bilo tiskanje tako obsež
nega dela strokovno, tehnično in finančno zahtevno delo. Tudi tedaj so
naročniki ravnali povsem tržno. Veljale so zelo podobne zakonitosti, kot
veljajo tudi danes. Dalmatin je že 22. maja 1582 sestavil seznam pogojev,
»o katerih se mora gospod tiskar odločiti glede tiska slovenske Biblije in
podati pisno pojasnilo«. Prvič, po kakšni ceni se lahko kupi pola lepega
belega in dobrega srednje medijan tiskarskega papirja8 (weiss und gutt
Mittlmedian drucker papyr), približno takega, kot je tisti, na katerem
je tiskana frankfurtska nemška Biblija v formatu folio. Nato nadaljuje
s pogoji za tip črk in postavitev strani, naklado, znesek za izposojo bi-
bličnih podob. Zanima ga tudi, ali bi tiskar lahko delal na dveh ali treh
stiskalnicah, tako da bi bilo delo čim prej končano in bi se vedelo, koliko
korektorjev bo potrebnih, ter končuje z zahtevo za predložitev poskusnih
odtisov v želeni obliki in tipu pisave (Rajhman 1997, 77–79).
V pogodbi se je Seelfisch zavezal, da bo knjiga natisnjena v 1500
izvodih, od tega bo 50 izvodov na papirju median, ostali na papirju
gross-kron. Zapisano je, da bodo papir, kot je bilo v navadi, pridobili iz
Frankfurta.9
Biblijo so tiskali v tiskarni dedičev Johanna Kraffta v Wittenbergu.
Pod nadzorom Dalmatina in Bohoriča ter ob zglednem sodelovanju vseh
8 Tu je verjetno napaka pri prevodu, ne gre za papir srednje kakovosti, ampak za papir
srednjega (median) formata.
9 Dimitz (1875) navaja Franchreich, ne Frankfurt, kot je zapisano v sočasnem prepisu
pogodbe.
79
