Page 83 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XIII (2017), številka 25, ISSN 1408-8363
P. 83
Jedert Vodopivec Tomažič
wittenberških knjigovezov, ki so do decembra 1583 zvezali 504 izvode.
V istem poročilu je tudi poimensko navedeno, koliko in v kakšni obliki
je vsak knjigovez napravil vezav in kolikšna je bila cena za vezavo vsa-
kega izvoda. Pri mnogih je naveden tudi podatek za papir, na primer:
»Severin Rotter je vzel 24 izvodov median in jih vezal v rdeče usnje z
zlatom […], še 6 median v belem usnju z deščicami in zaponkami […],
še 8 gross cron v rdečem in črnem usnju z deščicami in zaponkami.«
Zapisano je tudi, da je bil med prvimi, ki so od Dalmatina prejeli »iz-
vod, vezan v belo usnje z deščico in zaponko«, tudi Trubar (Rajhman
1997, 130–139).
Od 1500 izvodov jih je Kranjska dobila 870, Štajerska 330, Koro-
ška 300. Celotni stroški so znašali okoli 8000 goldinarjev, od česar
so kranjski stanovi plačali okoli 3300, štajerski in koroški okoli 1300
goldinarjev, ostanek pa drugi podporniki. Prodajna cena je bila dolo-
čena na 4 goldinarje in 30 krajcarjev za vezan izvod, za nevezanega pa
goldinar manj. Po nekaterih izračunih je stala toliko kot en par dobrih
volov (Dimitz 1875; Glavan 1994). Distribucija vezanih in nevezanih
izvodov je potekala v letih 1584 in 1585. Za skrbnika zaloge knjig v
Ljubljani je bil 22. maja 1584 postavljen Adam Bohorič (Dimitz 1875;
Berčič 1968b).
Ohranjeni izvodi
Dalmatinova Biblija se je izognila protireformacijskim knjižnim
čistkam, ker so jo, seveda brez predgovora, smeli uporabiti tudi katoliški
duhovniki (Vidmar 2011, 238–39). Po podatkih, navedenih v spremni
študiji ob koncu drugega faksimiliranega ponatisa Dalmatinove Biblije
iz leta 1994, je bilo v Sloveniji evidentiranih 36 izvodov, zunaj nje pa 42
(Glavan 1994). Ob pregledovanju stanja v Sloveniji ohranjenih izvodov10
nas je dr. Marijan Smolik11 opozoril, da je v preteklih desetletjih ob svojih
študijskih obiskih v nemških knjižnicah našel še dodatne izvode. Kje
10 Pregled stanja ohranjenih izvodov poteka od leta 2010 (J. Vodopivec, neobjavljeno
besedilo).
11 Dr. Marijan Smolik (*1928, †2017), vodja Semeniške knjižnice v Ljubljani, je podatek
posredoval septembra 2011.
81
wittenberških knjigovezov, ki so do decembra 1583 zvezali 504 izvode.
V istem poročilu je tudi poimensko navedeno, koliko in v kakšni obliki
je vsak knjigovez napravil vezav in kolikšna je bila cena za vezavo vsa-
kega izvoda. Pri mnogih je naveden tudi podatek za papir, na primer:
»Severin Rotter je vzel 24 izvodov median in jih vezal v rdeče usnje z
zlatom […], še 6 median v belem usnju z deščicami in zaponkami […],
še 8 gross cron v rdečem in črnem usnju z deščicami in zaponkami.«
Zapisano je tudi, da je bil med prvimi, ki so od Dalmatina prejeli »iz-
vod, vezan v belo usnje z deščico in zaponko«, tudi Trubar (Rajhman
1997, 130–139).
Od 1500 izvodov jih je Kranjska dobila 870, Štajerska 330, Koro-
ška 300. Celotni stroški so znašali okoli 8000 goldinarjev, od česar
so kranjski stanovi plačali okoli 3300, štajerski in koroški okoli 1300
goldinarjev, ostanek pa drugi podporniki. Prodajna cena je bila dolo-
čena na 4 goldinarje in 30 krajcarjev za vezan izvod, za nevezanega pa
goldinar manj. Po nekaterih izračunih je stala toliko kot en par dobrih
volov (Dimitz 1875; Glavan 1994). Distribucija vezanih in nevezanih
izvodov je potekala v letih 1584 in 1585. Za skrbnika zaloge knjig v
Ljubljani je bil 22. maja 1584 postavljen Adam Bohorič (Dimitz 1875;
Berčič 1968b).
Ohranjeni izvodi
Dalmatinova Biblija se je izognila protireformacijskim knjižnim
čistkam, ker so jo, seveda brez predgovora, smeli uporabiti tudi katoliški
duhovniki (Vidmar 2011, 238–39). Po podatkih, navedenih v spremni
študiji ob koncu drugega faksimiliranega ponatisa Dalmatinove Biblije
iz leta 1994, je bilo v Sloveniji evidentiranih 36 izvodov, zunaj nje pa 42
(Glavan 1994). Ob pregledovanju stanja v Sloveniji ohranjenih izvodov10
nas je dr. Marijan Smolik11 opozoril, da je v preteklih desetletjih ob svojih
študijskih obiskih v nemških knjižnicah našel še dodatne izvode. Kje
10 Pregled stanja ohranjenih izvodov poteka od leta 2010 (J. Vodopivec, neobjavljeno
besedilo).
11 Dr. Marijan Smolik (*1928, †2017), vodja Semeniške knjižnice v Ljubljani, je podatek
posredoval septembra 2011.
81
