Page 218 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 218
RAZGLEDI, VPOGLEDI
letaka ,Herbarta Turjaškega življenje in smrt’, ki je prvo v Ljubljani
latinsko in tudi v nemškem prevodu natisnjeno novinsko delo doma-
čega pisca«.4
Sternenova slika meri 219 × 298,5 cm. Ko je bila najdena, je bila
brez podokvirja, spravljena v zvitek z licem navznoter. Prizor je bil
naslikan v tehniki tempere na redko tkano platno iz jute, na hitro,
zaradi česar so nanosi barve na določenih mestih debelejši, skoraj
pastozni. Sternen se, tako kot tudi sicer v svojem slikarstvu, nadrob-
nostim ni posvečal.
Strokovna skupina Restavratorskega oddelka ALUO se je v študij-
skem letu 2005/2006 pod vodstvom Lucije Močnik Ramovš lotila dela
najprej z analizo materialov, ki je bila izvedena v laboratoriju Resta-
vratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Tam je potekal tudi postopek restavriranja, saj prostorska stiska pa
tudi tehnična opremljenost na ALUO ne omogočata izvedbe tako
ambicioznega projekta. Slika je bila močno poškodovana, saj se je
platno zaradi dolgotrajnega zvitja deformiralo, barvna plast pa je bila
na več mestih nalomljena. Njeno površino sta načeli tudi vlaga in
plesen, prekrival jo je sloj umazanije. Poškodbe so bile posebej vidne
na predelu, kjer je potekal šiv, s katerim sta bila sestavljena oba kosa
jute. Ob robovih slike so bile luknje in raztrganine, ki so verjetno
nastale zaradi neprimernega pritrjevanja slike z žeblji. Levo spodaj so
restavratorji odkrili slabo berljivo avtorjevo signaturo »Sternen«.5
Kakšna je bila ambicija slikarja in njegovih naročnikov, kulturno
prosvetljenih ljubljanskih meščanov, da so si zamislili par slik iz
slovenske kulturne zgodovine tako velikih dimenzij? O tem izvemo
iz že omenjenega članka, v katerem Gaber vzklika: »Naj bi se baro-
noma Janžu Kislu in Žigi Zoisu pridružil še tretji mecen ter stopil
k mojstru Sternenu in mu naročil, naj podobi naslika na steno nove
palače Univerzitetne knjižnice!«6 Kaže torej, da sta bili Sternenovi
sliki 1575 in 1797 zamišljeni kot predlogi za monumentalni freski,
Ante Gaber pa je svoje besedilo izkoristil za poziv javnosti, da bi se v
4 A. Gaber, n. d., 31.
5 Podatke sem povzela po besedilu Lucije Močnik Ramovš, ki je na razstavi
na Rektoratu UL pojasnjevalo restavratorski postopek.
6 A. Gaber, n. d., 32.
216
letaka ,Herbarta Turjaškega življenje in smrt’, ki je prvo v Ljubljani
latinsko in tudi v nemškem prevodu natisnjeno novinsko delo doma-
čega pisca«.4
Sternenova slika meri 219 × 298,5 cm. Ko je bila najdena, je bila
brez podokvirja, spravljena v zvitek z licem navznoter. Prizor je bil
naslikan v tehniki tempere na redko tkano platno iz jute, na hitro,
zaradi česar so nanosi barve na določenih mestih debelejši, skoraj
pastozni. Sternen se, tako kot tudi sicer v svojem slikarstvu, nadrob-
nostim ni posvečal.
Strokovna skupina Restavratorskega oddelka ALUO se je v študij-
skem letu 2005/2006 pod vodstvom Lucije Močnik Ramovš lotila dela
najprej z analizo materialov, ki je bila izvedena v laboratoriju Resta-
vratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Tam je potekal tudi postopek restavriranja, saj prostorska stiska pa
tudi tehnična opremljenost na ALUO ne omogočata izvedbe tako
ambicioznega projekta. Slika je bila močno poškodovana, saj se je
platno zaradi dolgotrajnega zvitja deformiralo, barvna plast pa je bila
na več mestih nalomljena. Njeno površino sta načeli tudi vlaga in
plesen, prekrival jo je sloj umazanije. Poškodbe so bile posebej vidne
na predelu, kjer je potekal šiv, s katerim sta bila sestavljena oba kosa
jute. Ob robovih slike so bile luknje in raztrganine, ki so verjetno
nastale zaradi neprimernega pritrjevanja slike z žeblji. Levo spodaj so
restavratorji odkrili slabo berljivo avtorjevo signaturo »Sternen«.5
Kakšna je bila ambicija slikarja in njegovih naročnikov, kulturno
prosvetljenih ljubljanskih meščanov, da so si zamislili par slik iz
slovenske kulturne zgodovine tako velikih dimenzij? O tem izvemo
iz že omenjenega članka, v katerem Gaber vzklika: »Naj bi se baro-
noma Janžu Kislu in Žigi Zoisu pridružil še tretji mecen ter stopil
k mojstru Sternenu in mu naročil, naj podobi naslika na steno nove
palače Univerzitetne knjižnice!«6 Kaže torej, da sta bili Sternenovi
sliki 1575 in 1797 zamišljeni kot predlogi za monumentalni freski,
Ante Gaber pa je svoje besedilo izkoristil za poziv javnosti, da bi se v
4 A. Gaber, n. d., 31.
5 Podatke sem povzela po besedilu Lucije Močnik Ramovš, ki je na razstavi
na Rektoratu UL pojasnjevalo restavratorski postopek.
6 A. Gaber, n. d., 32.
216
