Page 214 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik III (2007), številki 5-6, ISSN 1408-8363
P. 214
RAZGLEDI, VPOGLEDI
Nadja Zgonik
SLIKA MATEJA STERNENA 1575 –
ZGODOVINSKO SLIKARSTVO
IN PROTESTANTIZEM NA SLOVENSKEM
Zgodovinsko slikarstvo se v slovenski likovni umetnosti ni uve-
ljavilo kot pomemben umetniški žanr. Ko so zanj pri Slovencih v
20. stoletju dozorele politične okoliščine, ga ni bilo več mogoče
spraviti v sklad z aktualnim umetnostnim trenutkom. Pri tovrstnem
slikarstvu se zaradi razumljive zahteve po upodabljanju zgodovinskih
oseb pri konkretnih preteklih dejanjih – pri čemer je neizogibno še
poveličevanje teh dogodkov – skorajda ne moremo izogniti različnim
stopnjam realizma. Zato pri tem žanru bolj od likovne stilizacije
zbujajo pozornost ikonografija pa tudi politični in kulturni kontekst,
ki ju razbiramo iz prizora. V slovenskem zgodovinskem slikarstvu
motivi iz kulturne zgodovine tekmujejo in vodijo pred politično
konstitutivnimi; med njimi pa so v ospredju upodobitve oseb in
prizorov iz književne zgodovine. Vsi vemo, kako težko se nam je
uglasiti o odločilnih trenutkih iz narodove in državne zgodovine, o
tem, kdo so najzaslužnejše osebnosti iz naše preteklosti. Če imajo s
tem težave politiki in zgodovinarji, si lahko mislimo, kako zapleteno
je bilo delo za slikarje, ko so si morali ob redkih priložnostih, kot so
bili natečaji na temo iz slovenske zgodovine ali druga naročila, sami
izbirati motive.
Redek, pravzaprav osamljen prizor iz slovenske kulturne zgodo-
vine, povezane s protestantizmom, prikazuje slika, ki upodablja
založniški podvig, izjemen zaradi tega, ker se v njem uresničitev
kulturnega cilja poveže z ekonomskim ozadjem. To je slika Mateja
Sternena 1575, naslikana leta 1937, v lasti zbirke Galerije Akademije
za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Na njej je prikazan
slovesni trenutek, ko v tiskarni tiskar Janž Mandelc in avtor prevoda
212
Nadja Zgonik
SLIKA MATEJA STERNENA 1575 –
ZGODOVINSKO SLIKARSTVO
IN PROTESTANTIZEM NA SLOVENSKEM
Zgodovinsko slikarstvo se v slovenski likovni umetnosti ni uve-
ljavilo kot pomemben umetniški žanr. Ko so zanj pri Slovencih v
20. stoletju dozorele politične okoliščine, ga ni bilo več mogoče
spraviti v sklad z aktualnim umetnostnim trenutkom. Pri tovrstnem
slikarstvu se zaradi razumljive zahteve po upodabljanju zgodovinskih
oseb pri konkretnih preteklih dejanjih – pri čemer je neizogibno še
poveličevanje teh dogodkov – skorajda ne moremo izogniti različnim
stopnjam realizma. Zato pri tem žanru bolj od likovne stilizacije
zbujajo pozornost ikonografija pa tudi politični in kulturni kontekst,
ki ju razbiramo iz prizora. V slovenskem zgodovinskem slikarstvu
motivi iz kulturne zgodovine tekmujejo in vodijo pred politično
konstitutivnimi; med njimi pa so v ospredju upodobitve oseb in
prizorov iz književne zgodovine. Vsi vemo, kako težko se nam je
uglasiti o odločilnih trenutkih iz narodove in državne zgodovine, o
tem, kdo so najzaslužnejše osebnosti iz naše preteklosti. Če imajo s
tem težave politiki in zgodovinarji, si lahko mislimo, kako zapleteno
je bilo delo za slikarje, ko so si morali ob redkih priložnostih, kot so
bili natečaji na temo iz slovenske zgodovine ali druga naročila, sami
izbirati motive.
Redek, pravzaprav osamljen prizor iz slovenske kulturne zgodo-
vine, povezane s protestantizmom, prikazuje slika, ki upodablja
založniški podvig, izjemen zaradi tega, ker se v njem uresničitev
kulturnega cilja poveže z ekonomskim ozadjem. To je slika Mateja
Sternena 1575, naslikana leta 1937, v lasti zbirke Galerije Akademije
za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO). Na njej je prikazan
slovesni trenutek, ko v tiskarni tiskar Janž Mandelc in avtor prevoda
212
